Jedro

ZST-1 je pred spremembo omogočal, da sodišče oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sedaj (po spremembi) zakon tega ne omogoča več, saj je lahko oproščena plačila sodnih taks le stranka, ki prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, vendar bi bila s plačilom taks v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, lahko sodišče le delno oprosti plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v točki I. izreka tako, da se znesek 1.200,00 EUR nadomesti z zneskom 1.439,00 EUR ter v točki III. izreka tako, da je tožeča stranka dolžna plačati del sodne takse za postopek v enkratnem znesku 10,00 EUR, v roku 15 dni od dneva prejema sklepa.

V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno oprostilo plačila sodne takse tožečo stranko in sicer za znesek 1.200,00 EUR (I. točka izreka). Kar je zahtevala tožeča stranka iz naslova taksne oprostitve več, je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Sodišče je naložilo tožeči stranki plačilo sodne takse v višini 249,00 EUR v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 41,50 EUR (III. točka izreka).

Zoper sklep se pritožuje tožnica. Pritožuje se laično brez navedb pritožbenih razlogov. Navaja, da je iz priložene dokumentacije razvidno, da nima ničesar drugega kot dohodek ZPIZ-a v višini 312,46 EUR. S tem denarjem težko pride skozi mesec, saj so življenjski stroški zelo visoki. Po plačilu obveznih odtegljajev ji za življenje ne ostane ničesar. Iz dneva v dan se bori za preživetje. Plačilo sodnih taks v višini 41,50 EUR bi zanjo predstavljalo nepremagljivo breme. Prosi, da še sodišče enkrat preuči njeno stanje in ugodi njeni pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o sodnih taksah (1) v 11. členu določa pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe. Po določilu prvega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče stranko oprosti plačila taks v celoti (le), če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Tožeča stranka tega pogoja ne izpolnjuje.

Tožnica je invalidka. Prejema invalidnino v višini 312,46 EUR. To je edini prihodek, ki ga ima. Ostalih prejemkov nima. Nima ne premičnega, ne nepremičnega premoženja. Kot navaja sama, ji po plačilu obveznih odtegljajev za življenje praktično ne ostane ničesar. To je po oceni pritožbenega sodišča življenjsko prepričljivo. Plačilo sodnih stroškov v višini 41,50 EUR mesečno v roku šestih mesecev je zato za tožnico (kot navaja v pritožbi tudi sama) nepremagljivo breme. Po oceni pritožbenega sodišča so podani pogoji, ki jih določa zakon v drugem odstavku 11. člena in narekuje delno oprostitev plačila sodnih taks, saj bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja.

ZST-1 je pred spremembo (2) omogočal, da sodišče oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sedaj (po spremembi) zakon tega ne omogoča več, saj je lahko oproščena plačila sodnih taks le stranka, ki prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, vendar bi bila s plačilom taks v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, lahko sodišče le delno oprosti plačila sodnih taks.

Tožeča stranka je invalidka v posledici dogodka, za katerega ji je sodišče prisodilo odškodnino. Po dolgotrajnem pravdnem postopku (škodni dogodek se je zgodil 8. 2. 1999) je tožnica uspela z zahtevkom na plačilo odškodnine v znesku 36.346,00 EUR z obrestmi. Ker ni prišlo do prostovoljnega poplačila, je sprožila izvršilni postopek, kjer pa ni bila uspešna. V tem pravdnem postopku tožnica uveljavlja ničnost pravnega posla, s katerim je dolžnik izročil svoji hčerki v last, posest in užitek svoj solastninski delež na polovici nepremičnine.

Sodišče je upoštevaje vse navedeno tožnico delno oprostilo plačila sodnih taks. Pri odločanju je predvsem upoštevalo, da je tožnica invalidka z nizko invalidnino (312,00 EUR), da nima drugih prejemkov, da nima drugega premoženja, da še vedno ni prišla do poplačila na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, da se je postopek vlekel skoraj deset let in da v tem pravdnem postopku, kjer uveljavlja taksno oprostitev, izpodbija pravni posel, ki je bil (kot navaja v tožbi) sklenjen z očitnim namenom, da ne bi prišla do poplačila škode, ki jo je prvi toženec povzročil 8. 2. 1999. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnice delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Uradni list RS št. 37/2008-89/2013, v nadaljevanju ZST-1

(2) Zakon je bil z 28. 10. 2013 spremenjen, njegova veljavnost pa je nastopila od 29. 10. 2013.