Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar med dediči pride do spora o obsegu zapuščine, je po 212. členu ZD prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev stranke na pravdo (ali na upravni postopek) obligatorna.
V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in na pravdo zoper sodedinje (A. A., B. B. in C. C.) napotilo dedinjo D. D., ki zatrjuje, da stanovanje, posamezni del št. 48 v stavbi 100, k. o. ..., ne sodi v zapuščino.
2. Dedinja se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev celotnega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da bi sodišče moralo na pravdo napotiti pritožničine sodedinje. Pritožnica je namreč pridobila posest in lastninsko pravico na celotnem stanovanju na naslovu ... Dejanski predmet prodajne pogodbe z dne 8. 3. 2021, ki jo je sklenila z zapustnico, sta bila posamezna dela št. 48 in 49, kot skupna celota.
3. Na pritožbo sta odgovorili sodedinji A. A. in C. C. Poudarjata, da je v zemljiški knjigi kot edina lastnica spornega stanovanja vpisana zapustnica. Zatrjevana pritožničina pravica je manj verjetna, zato predlagata zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Kadar med dediči pride do spora o obsegu zapuščine, je po 212. členu Zakona o dedovanju (ZD) prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev stranke na pravdo (ali na upravni postopek) obligatorna. Ker se dedinje v obravnavanem primeru razhajajo glede vprašanja, ali v zapuščino sodi tudi sporno stanovanje, se pritožnica neutemeljeno upira prekinitvi zapuščinskega postopka.
6. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da pritožnica doslej ni izkazala zatrjevane lastninske pravice na spornem stanovanju.1 V zemljiški knjigi je namreč kot njegova lastnica še vedno vpisana zapustnica, medtem ko je bil predmet prodajne pogodbe z dne 8. 3. 2021, na katero se sklicuje pritožnica, le posamezni del št. 49 v isti stavbi. Drugačna pogodbena volja pogodbenic iz predložene pogodbe ni razvidna. Ker torej pritožnica nima pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju, je sodišče prve stopnje pri tehtanju verjetnosti pravice utemeljeno dalo prednost publicitetnemu načelu oziroma domnevi iz 11. člena Stvarnopravnega zakonika, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Pritožnica torej neutemeljeno nasprotuje tudi svoji napotitvi na pravdo.
7. Pritožbeni razlogi, ne zatrjevani in ne uradoma upoštevni, po navedenem niso podani. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).
1 Gre za posamezni del št. 48 v stavbi št. 100 k. o. ... .