Jedro

Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavanem primeru, upoštevaje razloge izpodbijane sodbe v povezavi z navedbami iz predloga, v primerjavi z zadevo II DoR 456/2025, in upoštevaje, da je bila revizija glede istovrstnih vprašanj v navedeni zadevi dopuščena, ti pogoji (javnega interesa) niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da mora tožena stranka najkasneje v 48 urah po pravnomočnosti sodbe objaviti popravek v zvezi z Oddajo A. z naslovom "B.", v enakovredni obliki ter na enakovrednem mestu, kot je bilo objavljeno izvorno obvestilo.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3.Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

-Ali zakon o medijih v primerih, ko je obvestilo vsebinsko strukturirano in prepleteno tako, da ni mogoče razločiti, ali se posamične trditve nanašajo na pravno osebo ali na njenega zakonitega zastopnika, priznava pravni interes za objavo popravka obema subjektoma, tako da popravek lahko zahteva le eden od njiju ali pa morata pravna in fizična oseba vložiti ločeni, četudi vsebinsko enaki zahtevi za popravek?

-Ali je pravna oseba upravičena zahtevati objavo popravka tudi glede navedb, ki so v obvestilu oblikovane kot očitki zoper njenega zakonitega zastopnika, kadar so ti očitki po svoji vsebini neločljivo povezani z dejavnostjo ali poslovanjem pravne osebe ter jih je bilo mogoče izvrševati izključno prek zakonitega zastopnika, tako da so navedbe na videz navzven usmerjene v fizično osebo, dejansko pa se navedbe nanašajo na pravno osebo?

-Ali presoja prizadetosti po zakonu o medijih v primerih, ko so navedbe o pravni osebi in o njenem zakonitem zastopniku v zvezi z istimi okoliščinami vsebinsko prepletene do te mere, da jih povprečni bralec objektivno ne more ločiti, terja obravnavo obvestila kot celote, in ali zakon o medijih v takih primerih dopušča, da popravek za oba prizadeta subjekta vloži le eden od njiju, namesto da bi morala pravna in fizična oseba vlagati ločeni, četudi vsebinsko enaki zahtevi za popravek?

-Ali mora sodišče pri presoji obstoja pravnega interesa pravne osebe upoštevati tudi objektivno možnost, da bo povprečni bralec napačno istovetil pravno osebo in njenega zakonitega zastopnika, kadar imata isti naziv (firma oziroma priimek), ter ali takšna možnost vpliva na obseg pravnega interesa za popravek posameznega subjekta?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a Zakon o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavanem primeru, upoštevaje razloge izpodbijane sodbe v povezavi z navedbami iz predloga, v primerjavi z zadevo II DoR 456/2025 (ki se nanaša na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1806/2025 z dne 23. 10. 2025), in upoštevaje, da je bila revizija glede istovrstnih vprašanj v navedeni zadevi dopuščena, ti pogoji (javnega interesa) niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo z večino glasov (sedmi odstavek 324. člena ZPP). Sodnik Vladimir Horvat je glasoval za dopustitev revizije.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.