Jedro

Na priloženem kontnem listu je zapisano ime (enako na obračunu obresti), ne pa firma tožene stranke. Zakaj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se kontni izpis in obračun obresti nanaša na toženo stranko, iz razlogov ni razvidno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, ker tega odločilnega razloga izpodbijane sodbe ni moč preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče je postopek nadaljevalo po določilih doslej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. Ig 96/02376 z dne 25.11.1996 v 1. in 3. tč. izreka tako, da je toženi stranki naložilo plačilo "47.795,94 ATS oz. v tolarski protivrednosti 618.002,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.11.1996 dalje". Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga tožena stranka pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Pritožba je utemeljena. Res sta se pravdni stranki dogovorili o krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Celovcu. Toda, sodišče na dogovor o krajevni pristojnosti ni dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa čeprav gre za dogovor o pristojnosti tujega sodišča (27. in 70. čl. ZPP/77). Za obravnavani spor ni predvidena izključna pristojnost domačega sodišča. Če bi pritožnik želel uveljaviti dogovor o pristojnosti tujega sodišča, bi moral ugovarjati pristojnosti domačega sodišča. Tega pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni storil. Ravno obratno, v ugovoru proti sklepu o izvršbi je izrecno predlagal, naj sodišče zadevo odstopi pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju. Upoštevaje ta predlog in pa okoliščino, da bi lahko toženec ugovor krajevne pristojnosti podal v pravdnem postopku, ki je sledil izvršilnemu le, dokler ni bila na glavni obravnavi kočana faza podajanja odgovora na tožbo (1. odst. 20. čl. ZPP/77), so pritožbeni ugovori krajevni pristojnosti domačega sodišča neupoštevni. Prav tako niso upoštevni ugovori, ki se tičejo kraja, predmeta sklenitve pogodbe in okoliščine, da naj bi bila pogodba sklenjena le v nemškem jeziku. Pritožnik je imel možnost ugovarjati predloženim dokazom, a tega ni storil v postopku pred sodiščam prve stopnje. Ker v pritožbi ni navedel opravičljivega razloga, zakaj šele v pritožbi oporeka verodostojnosti dokazov, teh trditev niti ni dopustno presojati (496. a čl. ZPP/77). Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov proti odločitvi sodišča, da opravi glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke. Pač pa pritožnik upravičeno oporeka višini zahtevka. O tej je prvo sodišče odločilo na podlagi predloženega izpiska iz poslovne knjige (priloga A 1) in obračuna zamudnih obresti (priloga A 2), ker je ugotovilo, da iz prvega izhaja dolg tožene stranke. Toda, na priloženem kontnem listu je zapisano ime "M. V." (enako na obračunu obresti), ne pa firma tožene stranke. Zakaj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se kontni izpis in obračun obresti nanaša na toženo stranko, iz razlogov ni razvidno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, ker tega odločilnega razloga izpodbijane sodbe ni moč preizkusiti. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 369. čl. ZPP/77. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče opisano pomanjkljivost odpraviti. Poleg tega naj bo pozorno na tožbeni predlog, ki je sestavni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po tem naj bi tožena stranka dolgovala "47.795,94 ATS oziroma v tolarski protivrednosti 618.002,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.11.1996 dalje do plačila". Takšen izrek ni dovolj določen, saj ni jasno, kdo ima pravico izbire med zneskoma 47.795,94 ATS ter 618.002,00 SIT s pp in v kakšnem medsebojnem razmerju sploh sta ta dva zneska. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.