Jedro

Ukrepi po ZPND so dejansko časovno omejeni, vendar pa je časovno omejenost potrebno razlagati v smislu trajanja ukrepa, ki ga izreče sodišče v nepravdnem postopku v okviru pristojnosti po ZPND. Dolžnik po izvršilnem naslovu je dolžan tri mesece spoštovati stanje, ki mu ga je naložilo sodišče v I. točki izreka. Ni mogoče sprejeti stališča, da določba o časovni omejenosti tega ukrepa dejansko pomeni omejitev veljavnosti izvršilnega naslova, preden se dolžnik prostovoljno ali pod prisilo sploh podvrže odločbi sodišča. Rok trajanja ukrepa je potrebno šteti od oprave izvršilnega dejanja – uspešne deložacije.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in sklepa potrdita.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 22. 8. 2013

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor po izteku roka in mu naložilo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov s pripadki.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, konkretno pa navedel, da je bilo terjatev po izvršilnem naslovu možno izvršiti v treh mesecih, to je od 13. 3. 2013 do 13. 6. 2013; po tem datumu ne obstaja več, zato mora sodišče izvršbo ustaviti.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev. Navedel je, da je obveznost omejena na rok treh mesecev, vendar pa od dolžnikove izselitve iz stanovanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o dolžnikovem ugovoru po izteku roka – sklep o izvršbi je pravnomočen, v katerem je dolžnik navedel, da je terjatev po izvršilnem naslovu prenehala z iztekom 3-mesečnega roka, to je 13. 6. 2013. Poleg ostalega je svojo odločitev utemeljilo s stališčem, da rok treh mesecev začne teči takrat, ko bo dolžnik svojo obveznost začel izpolnjevati ter na ustrezen način o tem obvestil predvsem upnico. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje je povsem pravilno.

7. Iz izvršilnega naslova (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani N 208/2012 z dne 31. 5. 2012) izhaja, da je (I.) dolžniku kot nasprotnemu udeležencu naloženo, da prepusti upnici predmetno stanovanje v izključno uporabo in je dolžan opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo; in (II.) da ta ukrep velja za čas 3 mesecev. Dolžnik zadnji del izreka razlaga tako, da izvršilni naslov velja samo tri mesece po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ker pa je ta potekel 13. 6. 2013, sodišče ni več upravičeno voditi izvršilnega postopka z izvršilnim sredstvom izselitve, saj je potekel rok za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova.

8. Višje sodišče se s takim pravnim stališčem dolžnika ne strinja, saj je potrebno izrek izvršilnega izvršilnega naslova (I. in II. točko izreka) razlagati kot celoto. Tako je razumeti, da je z izvršilnim naslovom dolžniku naloženo, da (I.) prepusti upniku v izključno uporabo stanovanje (II.) za čas treh mesecev. Ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini – ZPND so dejansko časovno omejeni (1), vendar pa je časovno omejenost potrebno razlagati v smislu trajanja ukrepa, ki ga izreče sodišče v nepravdnem postopku v okviru pristojnosti po ZPND. Dolžnik po izvršilnem naslovu je dolžan tri mesece spoštovati stanje, ki mu ga je naložilo sodišče v I. točki izreka. Ni mogoče sprejeti stališča, da določba o časovni omejenosti tega ukrepa dejansko pomeni omejitev veljavnosti izvršilnega naslova, preden se dolžnik prostovoljno ali pod prisilo sploh podvrže odločbi sodišča. V primeru, če dolžnik obveznosti, ki mu je naložena z izvršilnim naslovom, prostovoljno ne izpolni, je potrebno opraviti izvršbo; v tem primeru je potrebno šteti rok trajanja ukrepa od oprave izvršilnega dejanja - uspešne deložacije (2).

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo pa na petem odstavku 38. člena ZIZ, saj upnik v pritožbi ni navedel ničesar, kar bi bistveno pripomoglo k odločitvi višjega sodišča. O pritožbi zoper sklep z dne 3. 9. 2013

11. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

12. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in navedel, da je izkazal slabo premoženjsko stanje in tudi pojasnil vse okoliščine, ki utemeljujejo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

13. Pritožba ni utemeljena.

14. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

15. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik v tem postopku ob vsakem pravnem sredstvu vloži še predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Višje sodišče se povsem strinja z razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje zavzelo v podkrepitev svoje odločbe in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje. Ne drži pritožbena navedba, da je dolžnik povsem izkazal svoje slabo premoženjsko stanje; o tem je v tej zadevi že zavzelo stališče v sklepu II Ip 3433/2013 z dne 19. 8. 2013. Dolžnik v pritožbi navaja, da so nastopile dodatne okoliščine. Poleg tega, da je to dejstvo zatrjevano le na splošno, višje sodišče teh okoliščin ne vidi. Že sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom povsem zadosti obrazložilo, kakšno je dolžnikovo premoženjsko stanje. Ob tako izkazanem premoženjskem stanju in višini sodnih taks v izvršilnem postopku ne more biti nobenega dvoma, da s plačilom sodnih taks dolžnikovo preživljanje ne bo ogroženo (glej razloge v šestem odstavku izpodbijanega sklepa; prvi odstavek 11. člena ZST-1).

16. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Primerjaj Pavčnik T., Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten, št. 2/2012, stran 96. (2) Primerjaj tudi Ravnik - Koprivec V., Izvršilni postopek za prepustitev stanovanja v skupni uporabi po ZPND, Pravna praksa št. 46/2012.