Jedro

Ker se sklep o privatizaciji ne izvršuje po ZUP, tudi odložitev izvršbe ni možna in zato ni možna izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS. Začasna odredba se po navedenih določbah lahko izda le, ko tožniku grozi prisilna izvršitev upravnega akta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 160/2001-2 z dne 29.5.2001.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.4.2001, s katero je ta zavrgla njeno pritožbo zoper sklep Slovenske razvojne družbe z dne 5.2.2001, ki se nanaša na privatizacijo družbe Tovarna M. - Kmetijska mehanizacija d.o.o., M. Pritožba je bila zavržena z utemeljitvijo, da tožeča stranka ni stranka v navedenem postopku. Obenem je predlagala, da sodišče do pravnomočne sodne odločbe zadrži izvršitev sklepa o privatizaciji.

Sodišče prve stopnje je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V obrazložitvi sklepa navaja, da tožeča stranka ni izrecno opredelila pravne podlage, na katero opira zahtevo. Sodišče je zato zahtevo, da se "do pravnomočnosti sodne odločbe v tem postopku upravnega spora zadrži sklep o privatizaciji družbe Tovarna M. - Kovinska mehanizacija d.o.o., M. z dne 5.2.2001" obravnavalo kot zahtevo za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, v nadaljevanju ZUS). Zahtevo je moralo zavrniti. Predmet upravnega spora in zahteve je sklep o privatizaciji navedene družbe in sicer poslovnega deleža Slovenske razvojne družbe v nominalni višini 7.861.289,50 SIT, kar predstavlja 63,19 % osnovnega kapitala družbe. Sklep o privatizaciji je bil izdan na podlagi 16. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, ZZLPPO). Po navedeni določbi je sklep upravni akt. Izda se po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, ki veljajo za izdajo odločbe. Na podlagi sklepa o privatizaciji se izvede prodaja delnic, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe fizičnim in pravnim osebam z zasebnega prava. Izvrši se na enega izmed načinov, določenih v ZZLPPO. V obravnavanem primeru naj bi se privatizacija navedenega poslovnega deleža izvršila z javnim zbiranjem ponudb. Sklepa ni mogoče prisilno izvršiti po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Zato tudi odložitev izvršitve takega akta ni možna. To pomeni, da tudi ni možna izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS. Začasna odredba po navedenih določbah se namreč izda le v primeru, ko tožniku grozi prisilna izvršitev upravnega akta.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da se pritožuje zato, ker se izpodbijani sklep ne dotika bistva problema. Ne drži, da sklep o privatizaciji ne škoduje in ne nasprotuje javni koristi. Še bolj neutemeljeno je stališče, da nasprotni stranki ni nastala večja škoda. Nasprotni stranki je nastala škoda v višini 83 milijonov.

Hkrati ji je odvzeta pravica do upravljanja z lastnino. Tudi pravna podlaga je izrecno opredeljena. Očitno je, da se sodišče ni poglobilo v tožbo. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na celotno vsebino zahteve za izdajo začasne odredbe, kot jo je vložila tožeča stranka in glede na v njej postavljeni zahtevek, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi zahtevo obravnavalo drugače kot zahtevo za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), to je kot zahtevo za odložitev izvršbe. Tožeča stranka je namreč v zahtevi navajala prav okoliščine, ki se nanašajo na odložitev izvršbe, ni pa navajala ničesar, kar bi kazalo na to, da predlaga začasno odredbo, na podlagi 2. odstavka istega zakonitega določila ZUS. Ni zatrjevala hujših škodljivih posledic in tudi ne navedla, kako (na kakšen način) in kakšno pravno razmerje naj bi se z začasno odredbo začasno uredilo. Prav to pa bi morala biti vsebina zahteve, če bi bila zahtevana začasna odredba po 2. odstavku 69. člena ZUS, torej kot začasna odredba o začasni ureditvi stanja. Sicer pa tožeča stranka zahtevi, kot jo je opredelilo in o njej odločilo sodišče prve stopnje, v pritožbi niti ne ugovarja.

Stališče sodišča prve stopnje, da se v tem upravnem sporu izpodbijani sklep (sklep o privatizaciji) ne izvršuje po ZUP, je pravilno. Zato sta pravilni tako nadaljnja ugotovitev, da zato tudi odložitev izvršbe ni možna, in na tej dejanski in pravni podlagi sprejeta odločitev. Sicer pa sodišče pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe sodišče presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za njeno izdajo. Pri tem pa ni predmet presoje utemeljenost same tožbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. in 68. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.