Jedro

Iz tožbenega izreka mora biti razvidna vsebina sodne odločbe, ki jo zahteva tožnik. V obravnavanem primeru je vsebina tožbenega zahtevka plačilo odškodnine, ni pa jasno kakšne odškodnine. Takšna nejasna opredelitev tožbenega zahtevka bi sodišču narekovala postopanje po 108. členu ZPP, ker je tožba, v kateri ni opredeljen tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev (180. člen ZPP) nepopolna vloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožnikoma 146.000,00 SIT odškodnine v roku 15 dni od izdaje sodbe, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila. Zoper takšno sodbo se pravočasno pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek in drugi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče odločilo o zadevi glede katere ni bilo stvarno pristojno, zaradi česar je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Toženec meni, da sta tožnika v tej zadevi kot subsidiarna tožilca vložila obtožni predlog in premožanjskopravni zahtevek za povračilo škode nastale s tožencu očitanimi kaznivimi dejanji, ne pa tožbe, kot sta vlogo poimenovala. Za odločanje o obtožnem predlogu in premoženjskopravnem zahtevku je pristojen kazenski oddelek Okrajnega sodišča v Kranju in ne civilni oddelek. Razlogi zaradi katerih toženec meni, da je sporna vloga obtožni predlog naj bi bili trije. Prvi je v tem, da tožnika v tožbi sama navajata, da vlagata tožbo glede na postavljeni 8 dnevni rok za vložitev obtožnega predloga subsidiarnih tožilcev. Drugi je v tem, da sta tožnika isti dan vložila zoper toženca civilnopravno tožbo s katero uveljavljata prepoved posega v tuje zemljišče ter vzpostavitev prejšnjega stanja. Tretji pa v tem, da je ugotovitev obstoja kaznivih dejanj in zahtevek za škodo postavljen tako, da je v medsebojni odvisnosti, kar je tudi pogoj za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku, o katerem odloča sodišče le, če je obdolženec spoznan za krivega očitanega kaznivega dejanja. Nadalje toženec sodišču očita, da je izdalo zamudno sodbo, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji, da bi sodišče sploh odločalo o tožbi. Tožbi manjkajo osnovne sestavine, ki jih mora imeti vsaka tožba, to je določno postavljen zahtevek glede glavne stvari (navedba višine škode). Sodišče zahtevka ne bi smelo modificirati, ampak bi moralo s tožbo ravnati kot z nepopolno vlogo, česar pa ni storilo. Toženec tudi meni, da je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določilom 318. člena ZPP. Zmotno je zaključilo, da iz dejstev v tožbi izhaja utemeljenost zahtevka. Tožbene navedbe se nanašajo le na poškodovanje inšatalacijskih naprav in okoliščine kako naj bi do tega prišlo, tožnika pa ne navajata nobenih dejstev iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da naj bi bil utemeljen tudi zahtevek iz naslova povrnitve škode zaradi izpada proizvodnje. Navedba višine škode ne zadošča za izdajo zamudne sodbe. Zaradi navedenega toženec predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožba je utemeljena. V prvi vrsti je potrebno odgovoriti na pritožbeni očitek, da je sodišče v pravdnem postopku odločilo o obtožnem predlogu in premoženjskopravnem zahtevku. Po določilu prvega člena ZPP odloča sodišče v pravdnem postopku v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen, če so kateri od navedenih sporov po posameznem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Po oceni pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je gre v obravnavanem primeru za civilno pravno zedevo o kateri se odloča po pravilih civilnega pravdnega postopka. Iz naslova vloge, vsebine tožbe in samega tožbenega zahtevka izhaja, da tožnika uveljavljata med drugim tudi zahtevek za plačilo odškodnine. Takšen zahtevek je premoženjskopravne narave in je o njem potrebno odločiti v pravdnem postopku, ne pa v kazenskem. Tožnika z isto vlogo, zahtevata tudi ugotovitev obstoja kaznivih dejanj in izrek kazenske sankcije, vendar sodišče prve stopnje o tem delu zahtevka ni odločalo in zato tudi ni kršilo določb pravdnega postopka. Vprašanje stvarne pristojnosti, ki ga izpostavlja pritožnik, se nanaša na razmejitev pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči in ne na vprašanje vrste postopka. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo. Osnovna predpostavka za meritorno odločanje sodišča je, pravilno postavljen tožbeni zahtevek. V civilni pravdi ne zadošča, da tožnik predloži sodišču dejansko stanje in zahtevek naj sodišče naloži izplačilo škode. Tožnikov zahtevek mora biti postavljen določno. Vsebina tožbenega zahtevka je zatrjevanje konkretne pravne posledice, da je toženc dolžan opraviti neko določeno dajatev. Iz tožbenega zahtevka mora biti razvidna vsebina sodne odločbe, ki jo zahteva tožnik. V konkretnem primeru je vsebina tožbenega zahtevka plačilo odškodnine, ni pa jasno plačilo kakšne odškodnine tožnik zahteva. Takšna nejasna opredelitev tožbenega zahtevka bi sodišču narekovala postopanje po 108. členu ZPP. Tožba, v kateri ni opredeljen tožbeni zahtevek, je namreč nepopolna vloga, ker ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se obravnavala (180. člen ZPP: določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, dokaze in druge podatke, ki jih mora imeti vloga). V takšnem primeru sodišče prve stopnje ni bilo pristojno za oblikovanje tožbenega zahtevka (2. člen ZPP: sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov), četudi je iz dejanske podlage razvidno kolikšna naj bi bila zatrjevana povzročena škoda. Zaradi omenjene pomanjkljivosti niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe (318.člen ZPP). Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje postopa v skladu z določilom drugega odstavka 108. člena ZPP. V dopolnitvi tožbe naj tožnik poleg opredelitve tožbenega zahtevka pojasni tudi "zahtevek v zvezi z obtožnim predlogom".