Jedro

Ker je tožnik vložil tožbo sam, za kar ni procesno sposoben, je sodišče v postopek pritegnilo tožnikovega stalnega skrbnika in od njega z dopisom z dne 6. 1. 2016 zahtevalo odobritev predmetne tožbe. Kadar sodišče ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, če je to potrebno sodišče zahteva, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (drugi odstavek 81. člena ZPP). CSD Domžale kot tožnikov zakoniti zastopnik je z dopisom z dne 12. 1. 2016 sodišče obvestil, da predmetne tožnikove tožbe ne prevzema. Sodišče je zato tožbo zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožnikov predlog za postavitev začasnega zastopnika se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri tem sodišču 3. 12. 2015 vložil tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bpp 2347/2015 z dne 20. 10. 2015, s katerim je tožena stranka zavrgla njegovo prošnjo z dne 18. 5. 2015 za dodelitev nujne ali izjemne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku Okrožnega sodišča v Celju P 305/2007. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnik sam ne more biti stranka v postopku, saj ima postavljenega stalnega skrbnika na podlagi Odločbe Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) Domžale 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014 in sicer CSD Domžale. Navedena odločba je dokončna in izvršljiva z dne 28. 5. 2015. Ker je predmetno prošnjo za dodelitev nujne ali izjemne BPP vložila poslovno nesposobna oseba in je CSD Domžale z dopisom z dne 26. 10. 2015 toženo stranko obvestil, da tožnikove prošnje za dodelitev predmetne nujne ali izjemne BPP ne odobrava, je predmetno prošnjo tožnika za dodelitev nujne ali izjemne BPP kot nedovoljeno tožena stranka zavrgla na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP).

2. Tožnik je sam vložil tožbo, ki jo je sodišče prejelo 3. 12. 2015 zoper zgoraj navedeni sklep. V njej med drugim navaja, da CSD Domžale, ki je določen kot njegov skrbnik, skrbništva ne opravlja skrbno oz. mu celo povzroča duševne bolečine in nevzdržno socialno stisko, zaradi česar sodišče prosi za postavitev novega skrbnika (tretji odstavek 79. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) oz., da mu sodišče za potrebe tega sodnega postopka v skladu z 82. ZPP postavi začasnega zastopnika, ki mora biti odvetnik. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi. Tožniku se krati pravica do enakega varstva pravic in povzroča rubež njegovega premoženja. Tako je ostal brez premoženja, invalidsko pokojnino pa mu država rubi. Tožnik je duševno zbolel, priznana pa mu je bila tudi invalidnost I kategorije. Okrajno sodišče v Ljubljani mu je s sklepom N 53/2013 odvzelo opravilno sposobnost. Za stalnega skrbnika je bil proti volji tožnika postavljen CSD Domžale, ki pa ne varuje tožnikovih pravic in interesov. Tožnik ni odgovoren za svoje nevzdržne finančne in zdravstvene razmere. Prejema pokojnino v mesečni višini 824,55 EUR in izpolnjuje pogoje za dodelitev zaprošene nujne ali izjemne BPP. Izpodbijani sklep je napačen in nezakonit. 3. Tožbo in predlog za postavitev začasnega zastopnika je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov:

4. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben, in če ni, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Le stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost, prvi odstavek 77. člena ZPP). Tožniku je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, ki je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1040/2012 z dne 10. 10. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za aktivnosti, povezane s sodnimi in drugimi uradnimi postopki. Iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa izhaja, da je bila tožniku poslovna sposobnost v tem obsegu odvzeta, ker je sodišče ugotovilo njegove kverulantske značilnosti, zaradi česar tožnik nastopa v številnih pravdnih, izvršilnih, kazenskih, upravnih postopkih, v katerih pa sam ne zna oz. ne zmore oceniti, koliko so zanj potrebni in koliko so smiselni.

5. Tožnik zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti ni pravdno sposoben. Ker ne more samostojno nastopati pred sodišči, tudi ne more sam opravljati procesnih dejanj v upravnem sporu, zato ga mora v sodnem postopku vselej zastopati njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP). Ta je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona (drugi odstavek 78. člena ZPP). Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) določa, da se osebi, ki ji je v celoti ali delno odvzeta poslovna sposobnost, postavi skrbnik. Ta v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZZZDR zastopa varovanca, kar pomeni, da je njegov zakoniti zastopnik.

6. Z odločbo CSD 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014, ki je postala dokončna z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 12007-41/2014/4 z dne 16. 12. 2014 je bilo odločeno, da se tožniku za novega stalnega skrbnika imenuje CSD Domžale, ki bo opravljal to dolžnost po uradni dolžnosti, za opravljanje posameznih opravil in nalog stalnega skrbnika pa bo direktorica CSD pooblastila posamezne strokovne osebe ali zunanjo institucijo (2. točka izreka predhodno navedene odločbe).

7. Ker je tožnik vložil tožbo sam, za kar po povedanem ni procesno sposoben, je sodišče v postopek pritegnilo tožnikovega stalnega skrbnika in od njega z dopisom z dne 6. 1. 2016 zahtevalo odobritev predmetne tožbe. Kadar sodišče ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, če je to potrebno sodišče zahteva, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (drugi odstavek 81. člena ZPP). CSD Domžale kot tožnikov zakoniti zastopnik je z dopisom z dne 12. 1. 2016 sodišče obvestil, da predmetne tožnikove tožbe ne prevzema.

8. Sodišče je zato tožbo zavrglo (peti odstavek 81. člena ZPP). Na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 (tožnik ne more biti stranka v postopku) v zvezi s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1 je v postopku predhodnega preizkusa te tožbe odločala predsednica senata in s predmetnim sklepom tožbo zavrgla.

9. Zgoraj navedeni razlog pa utemeljuje tudi zavrženje tožnikovega predloga za postavitev začasnega zastopnika za zastopanje v tem upravnem sporu. Po določbah 82. člena ZPP se začasni zastopnik postavi stranki, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako, da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki. Kolikor je izpolnjen ta pogoj, postavi sodišče stranki začasnega zastopnika zlasti v naslednjih primerih: (1.) če stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, (2.) če si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, (3.) če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika, (4.) če je prebivališče ali sedež stranke neznan, pa stranka nima pooblaščenca, (5.) če je stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. Tožniku je bil, kot že povedano, zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik (CSD Domžale), druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa v predmetni zadevi niso izkazane.