Jedro

Pritožnik se namreč v pritožbeni obrazložitvi upravičeno sklicuje na sklep Ustavnega sodišča U-I-462/18 z dne 13. 12. 2018, s katerim je to v primerih odločanja po drugem odstavku 154. člena ZKP rednim sodiščem zapovedalo drugačno ravnanje od ravnanja, ki je predmet pritožbene graje. Še zlasti, ker se v tem primeru gradivo iz prvega odstavka 154. člena ZKP pod nadzorom preiskovalnega sodnika uniči oziroma sedaj po sklepu Ustavnega sodišča zapečati, iz spisa pa se izloči pod pogoji iz drugega odstavka 83. člena ZKP. Ker se ravnanji po predmetu in vsebini razlikujeta, določbi četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP niti zato nista bili pravilno uporabljeni.

Izrek

Pritožbi višjega državnega tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom X K 41595/2017 z dne 18. 2. 2019 po 285.e členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) iz sodnega spisa izločilo v izreku sklepa naštete listine, dele listin in priloženo zgoščenko z odredbo, da se po pravnomočnosti sklepa izločeno zapre v poseben ovitek in hrani na Preiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru, ločeno od drugih spisov, v elektronskem spisu pa se jih vodi v ločeni mapi.

2. Zoper sklep se je pritožil višji državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da predloge zagovornikov obdolženih za izločitev dokazov zavrne ali ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik se namreč v pritožbeni obrazložitvi upravičeno sklicuje na sklep Ustavnega sodišča U-I-462/18 z dne 13. 12. 2018, s katerim je to v primerih odločanja po drugem odstavku 154. člena ZKP rednim sodiščem zapovedalo drugačno ravnanje od ravnanja, ki je predmet pritožbene graje. Še zlasti, ker se v tem primeru gradivo iz prvega odstavka 154. člena ZKP pod nadzorom preiskovalnega sodnika uniči oziroma sedaj po sklepu Ustavnega sodišča zapečati, iz spisa pa se izloči pod pogoji iz drugega odstavka 83. člena ZKP. Ker se ravnanji po predmetu in vsebini razlikujeta, določbi četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP niti zato nista bili pravilno uporabljeni. Res je sicer, da v sodbi Vrhovnega sodišča Ips 55834/2011 z dne 31. 5. 2018, ki je po razlogih napadenega sklepa sodišču prve stopnje očitno služila za podlago, podobnega razlikovanja ni zaslediti, vendar ima po drugi strani pritožnik prav, ko znova opozarja na navedeni sklep Ustavnega sodišča, po katerem so stališča Vrhovnega sodišča v tej zvezi, do končne odločitve o ustavnosti 1., 2. in 3. povedi drugega odstavka 154. člena ZKP, dejansko visečna (pendentna). Uporabljena so torej lahko v omejenem obsegu ter na način, ki ne nasprotuje načinu kot, ga po že obrazloženem od rednih sodišč zahteva Ustavno sodišče. Sodna odločba, ki tega, novo nastalega položaja ne upošteva, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more biti zakonita.

5. Glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP in njene zakonske posledice iz prvega odstavka 392. člena ZKP, se pritožbeno sodišče z uveljavljanim izpodbojnim razlogom zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni ukvarjalo. To bo v okviru svoje stvarne pristojnosti storilo sodišče prve stopnje, ki bo pri ponovnem odločanju o predlogih za izločitev dokazov dodatno pozorno na vsebino obrazložitev z zatrjevanji, ki gredo v smeri zamude rokov iz četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP, kar je predmet zapečatenja gradiva kot drugega in drugačnega ravnanja od izločitve, kot neposredno v smeri okoliščin iz drugega odstavka 83. člena ZKP, zaradi katerih so dokazi po predlogih nedovoljeni ter bi v posledici morali biti iz spisa izločeni.

6. Odločba pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.