Jedro

V našem zemljiškoknjižnem pravu velja načelo vpisa lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo, vpis v to javno knjigo za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla pa ima konstitutiven pomen. Po veljavnem Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1) se stvarne pravice na nepremičninah pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom učinkovanja vpisa v zemljiško knjgo (čl. 7). Iz navedenega sledi, da med tožečo stranko in drugo ter tretjetoženo stranko obstaja pravno razmerje, saj drugo in tretjetožena stranka, ki sta še vedno vpisani v zemljiško knjigo, omejujeta tožnikovo upravičenje do vpisa in s tem onemogočata tožnikovo stvarno pravico.

Izrek

Pritožbi se ugodi, pobijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški upnika so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnik predlagal, da se drugo in tretjetoženki prepove odtujiti in obremeniti nepremičnine s parc.št. 781/3, vl.št. 180, k.o. R. in ta prepoved vpiše v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v N.g.. Iz razlogov sklepa izhaja, da tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja terjatve proti drugo in tretjetoženi stranki, saj je sama zatrjevala, da je podlaga za njeno tožbo in posledično za izdajo začasne odredbe, prodajna pogodba, sklenjena med njo in prvotoženo stranko. Tožeča stranka ni v nikakršnem pravnem razmerju z drugo in tretjo toženo stranko in zato od njiju ne more zahtevati ničesar.

Proti temu sklepu se pravočasno, po svojih pooblaščencih pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, pobijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožeča stranka ni nikoli zatrjevala, da je lastnica sporne nepremičnine in so zato navedbe prvostopenjskega sodišča o tem, zmotne. V tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe je zatrjevala, da razpolaga z veljavnih pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice, to je s kupoprodajno pogodbo, v zvezi s tem pa podala relevantne navedbe in sicer, da je sklenila kupoprodajno pogodbo s prodajalcem B.K., ki je sporno nepremičnino kupil od zemljiškoknjižnih lastnic A. K. in V. B. Navedeno dejstvo oz. obstoj verige pogodb dokazuje tudi odobritev pravnega posla, ki ga je odobrila Upravna enota N.G. dne 16.8.2002. Zemljiškoknjižni lastnici sporne nepremičnine sta V. B. in A. K., ki sta sporno nepremičnino predhodno prodali B.K,.ta pa tožeči stranki. Tožeča stranka potrebuje verigo listin od zemljiškoknjižnih lastnic do tožeče stranke na podlagi katerih se bo lahko vpisala v zemljiško knjigo in s tem pridobila lastninsko pravico na spornem zemljišču. Za zavarovanje te terjatve pa je nujno potrebno, da se prepreči kakršnokoli razpolaganje zemljiškoknjižnih lastnic s sporno nepremičnino. Trenutno stanje omogoča zemljiškoknjižnim lastnicam, da sporno nepremičnino odtujita in obremenita, saj jima tega nič ne preprečuje. Pri tem tožeča stranka dodaja, da bi lahko tudi zemljiškoknjižni lastnici uredili zemljiškoknjižno stanje in se tako izognili kakršnemukoli zahtevku zoper njiju.

Pritožba je utemeljena.

Kot že rečeno, je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je štelo, da tožeča stranka ni v pravnem razmerju z drugo in tretjo toženo stranko in zato ni izkazala verjetnega obstoja terjatve. S takim materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je kupila sporno nepremičnino od prvotožene stranke in v času prodaje zemljiškoknjižno stanje še ni bilo urejeno, tako, da sta kot lastnici te nepremičnine v zemljiški knjigi še vedno vpisani drugo in tretjetožena stranka, ki sta (pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe med prvotožencem in tožečo stranko) sporno nepremičnino prodali prvotožencu. Prvotoženec ni poskrbel za svoj vpis v zemljiško knjigo, ker sta v zemljiški knjigi kot solastnici še vedno vpisani drugo in tretjetožena stranka. V našem zemljiškoknjižnem pravu velja načelo vpisa lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo, vpis v to javno knjigo za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla pa ima konstitutiven pomen. Po veljavnem Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1) se stvarne pravice na nepremičninah pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom učinkovanja vpisa v zemljiško knjgo (čl. 7). Iz navedenega sledi, da med tožečo stranko in drugo ter tretjetoženo stranko obstaja pravno razmerje, saj drugo in tretjetožena stranka, ki sta še vedno vpisani v zemljiško knjigo, omejujeta tožnikovo upravičenje do vpisa in s tem onemogočata tožnikovo stvarno pravico. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni v pravnem razmerju z drugo in tretjetoženo stranko zato ni pravilen. Ker pa sodišče prve stopnje, zaradi napačne materialnopravne ocene, verjetnega obstoja terjatve tožeče stranke v tej luči ni presojalo in tudi ni ugotovilo vseh pravnopomembnih dejstev, je moralo pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožeče stanke ugoditi, pobijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.