Jedro

Pritrditi je prvostopenjskim zaključkom, da pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1 niso podani, ker zgolj okoliščina, da se je nasprotni udeleženec tekom postopka preselil v X., ne kaže na to, da bi se pred sodiščem v X. postopek lažje izvedel, poleg tega pa prenos krajevne pristojnosti na sodišče v X. ne bi bil v interesu mld. otroka (drugega predlagatelja), ki ima (tako kot prva predlagateljica) svoje stalno bivališče še zmeraj na območju Okrožnega sodišča v Y. Pritožbeno sodišče v tej zvezi še dodaja, da je prvenstveni cilj ZPND zaščititi žrtev pred nasiljem v družini (1. člen ZPND), ne pa povzročitelju nasilja (nasprotnemu udeležencu) olajšati prihod na obravnave na sodišču, zato selitev nasprotnega udeleženca v X. ni razlog za odstop krajevne pristojnosti sodišču v X. po drugem odstavku 18. člena ZNP-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca o krajevni nepristojnosti Okrožnega sodišča v Y.

2.Zoper citirani sklep vlaga nasprotni udeleženec pravočasno laično pritožbo. Zavzema se za to, da se za krajevno pristojno določi sodišče v X. Navaja, da je že v preteklosti podal zahtevo za spremembo krajevne pristojnosti, in sicer kar dvakrat, vendar sodišče prve stopnje to ignorira in zavlačuje odločanje o tej zahtevi. Ne strinja z naziranjem sodišča prve stopnje, da bi se zaradi nadaljevanja pristojnosti Okrožnega sodišča v Y. tam postopek lažje izvedel, saj je za vse udeležence bolj primerno in udobno, da se zadeva nadaljuje v X., kjer sedaj živi. V tej zvezi navaja, da mu zaradi starosti ni udobno hoditi iz X., kamor se je preselil, v oddaljeni Y. zaradi dolge in nevarne poti ter slabe ceste, zaradi česar je lahko hudo ogroženo njegovo zdravje in življenje, pa tudi finančno ne zmore takšnih obremenitev in stroškov, saj je brezposeln in trenutno nima skoraj nobenih dohodkov. Navaja, da imata predlagatelja naslov v Z., iz Z. pa je bolj udobna pot v X. kot v Y., zato so podani vsi pogoji za prenos krajevne pristojnosti v X. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Pritožbenih stroškov ne priglaša, prosi za oprostitev plačila sodne takse.

3.Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

6.Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in jih v izogib ponavljanju povzema ter v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbena izvajanja.

7.Pritožbeno ni sporno, da sta predlagatelja (bivša partnerka nasprotnega udeleženca in njun mld. sin) v skladu z določbami ZPND najprej podala predlog za odreditev ukrepov za zagotovitev varnosti žrtve nasilja, ki mu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 4. 2023 ugodilo, s sklepoma z dne 11. 10. 2023 in 11. 4. 2024 pa je izrečen ukrep podaljšalo. Nasprotni udeleženec je zoper slednji sklep vložil ugovor in predlog za prenos krajevne pristojnosti na sodišče v X. iz razloga, ker se je tekom postopka tja preselil. Ob začetku postopka so imeli vsi udeleženci stalno bivališče na območju Okrožnega sodišča v Y.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo svojo krajevno pristojnost na določbi prvega odstavka 11. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND na okoliščini, da je ob začetku postopka imel nasprotni udeleženec svoje bivališče na območju Okrožnega sodišča v Y. Pritožbeno sodišče še dodaja, da to ni edina okoliščina, ki utemeljuje krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Y., saj sta tudi predlagatelja v začetku postopka imela (in še imata) bivališče na območju tega sodišča. To pa je v skladu s tretjim odstavkom 22.a člena ZPND dodatna navezna okoliščina za utemeljitev krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Y.

9.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori) iz 17. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, na podlagi katerega sprememba okoliščin, na katere se je na začetku postopka opirala pristojnost sodišča, ni razlog za spremembo krajevne pristojnosti, v nepravdnih postopkih ne velja dosledno. Kajti v skladu z drugim odstavkom 18. člen ZNP-1 lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, in če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1 (npr. mld. otrok).

10.Pritrditi je prvostopenjskim zaključkom, da pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1 niso podani, ker zgolj okoliščina, da se je nasprotni udeleženec tekom postopka preselil v X., ne kaže na to, da bi se pred sodiščem v X. postopek lažje izvedel, poleg tega pa prenos krajevne pristojnosti na sodišče v X. ne bi bil v interesu mld. otroka (drugega predlagatelja), ki ima (tako kot prva predlagateljica) svoje stalno bivališče še zmeraj na območju Okrožnega sodišča v Y. Pritožbeno sodišče v tej zvezi še dodaja, da je prvenstveni cilj ZPND zaščititi žrtev pred nasiljem v družini (1. člen ZPND), ne pa povzročitelju nasilja (nasprotnemu udeležencu) olajšati prihod na obravnave na sodišču, zato selitev nasprotnega udeleženca v X. ni razlog za odstop krajevne pristojnosti sodišču v X. po drugem odstavku 18. člena ZNP-1.

11.Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je treba zadevo odstopiti sodišču v X., ker imata predlagatelja naslov v Z., iz Z. pa je bolj udobna pot v X. kot v Y. Kajti bivanje predlagateljev v Z. ne more biti okoliščina, ki bi na podlagi 18. člena ZNP-1 utemeljevala prenos krajevne pristojnosti na sodišče v X.

12.Pritožbena izvajanja nasprotnega udeleženca, da mu zaradi starosti (61 let) ni udobno voziti se iz X., kjer živi, v Y. zaradi dolge in nevarne poti ter slabe ceste, zaradi česar je lahko hudo ogroženo njegovo zdravje in življenje, pa tudi finančno ne zmore takšnih obremenitev in stroškov, saj je brezposeln in trenutno nima skoraj nobenih dohodkov, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj nasprotni udeleženec ni z ničemer izkazal, da navedenih dejstev ne bi mogel navajati pred sodiščem prve stopnje (337. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da je že v preteklosti podal zahtevo za spremembo krajevne pristojnosti, in sicer kar dvakrat, vendar sodišče prve stopnje to ignorira in zavlačuje postopek za prenos krajevne pristojnosti, so neutemeljene, saj je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom o ugovoru krajevne pristojnosti, ki ga je podla nasprotni udeleženec, odločilo.

14.Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15.Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla. O njegovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa je pristojno odločati sodišče prve stopnje.

-------------------------------

1Na podlagi navedene določbe je za odločanje krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež.

2Navedena določba se glasi: "(3) V postopkih po tem zakonu je krajevno pristojno tudi sodišče, kjer ima žrtev stalno ali začasno prebivališče."

3VSRS sklep I R 201/2021 z dne 12.01.2022 ob sklicevanju na V. Rijavec v Rijavec, Galič (ur.), Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), Razširjena uvodna pojasnila; Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 75.

4V skladu z drugim odstavkom 3. člena ZPND predstavlja nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (v nadaljnjem: povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (v nadaljnjem: žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve.

5V skladu z navedeno določbe sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP.

-------------------------------

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 6, 6/2, 11, 11/1, 18, 18/2, 42 Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 1, 3, 3/2, 22a, 22a/1, 22a/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 17