Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V konkretni zadevi je bil že določen izvršitelj, odlog je bil predlagan glede premičninske izvršbe, kljub temu pa je upnik predlog za odlog poslal sodišču, namesto izvršitelju. Sodišče je o predlogu zmotno odločilo, ne da bi ga poslalo dolžniku v izjavo.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom opr. št. 0792 VL 64273/2008 z dne 6.9.2008 za rubež, cenitev in prodajo dolžnikovih premičnih stvari odložilo do 31.12.2010. Zoper sklep se pritožuje dolžnik, iz vseh razlogov in predlaga, da izvršilno sodišče odloči, da si upnik pokrije svojo terjatev z zavarovanjem kredita pri zavarovalnici in naloži upniku, da spor z dolžnikom reši po razumni poti z reprogramiranjem kredita. Navaja, da je invalidsko upokojen zaradi zdravstvenega stanja, ki mu onemogoča vsakodnevna opravila. Pojasnjuje razloge za kreditno pogodbo, navaja, da se je upnik odločil uveljavljati trajnik na ZPIZ, nato pa enostransko prekinil pogodbo. Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani je dejansko neizvršljiv. Upnik je nadaljeval s poskusom rubeža premičnin, ki jih dolžnik nima, za kar mu je pooblaščeni rubežnik verjetno poročal, da mu nima kaj rubiti. Za predlog upnika, da se rubež odloži, je izvedel šele iz izpodbijanega sklepa. Predlaga, da se mu nadaljnji izvršilni stroški v celoti izbrišejo.
Pritožba je utemeljena.
V skladu z 72. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, ZIZ) sodišče na predlog upnika popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela (1. odstavek). Če se je izvršba že začela, dolžnik pa se je v roku, ki mu ga je določilo sodišče, izjavil proti odlogu, sodišče zavrne predlog za odlog (2. odstavek). Če pa gre za izvršbo na premičnine, mora upnik predlog za odlog izvršbe vložiti pri izvršitelju. Ta mora predlog za odlog takoj poslati v odgovor dolžniku in mu določiti rok za odgovor (3. odstavek). Če se dolžnik v roku, ki mu ga določi izvršitelj, izjavi proti odlogu, izvršitelj predlog skupaj z izjavo dolžnika odstopi sodišču, ki o predlogu za odlog odloči v skladu z 2. odst. 72. čl. ZIZ (4. odstavek).
V konkretni zadevi je bil že določen izvršitelj, odlog je bil predlagan glede premičninske izvršbe, kljub temu pa je upnik predlog za odlog poslal sodišču, namesto izvršitelju. Sodišče je o predlogu odločilo, ne da bi ga poslalo dolžniku v izjavo, na kar dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja. Že iz tega razloga je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS št. 26/99 in spremembe ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Na ostale pritožbene navedbe zato sodišče druge stopnje ne odgovarja.
V nadaljevanju naj sodišče s predlogom za odlog postopa v skladu z 72. členom ZIZ.