Jedro

Glede na to, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima utemeljitve, na kateri podlagi je toženka presojala osebnost in zmožnost tožnika, da se sama brani v kazenskem postopku, je izpodbijana odločba v tem delu tako pomanjkljivo obrazložena, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in jo je sodišče zato razveljavilo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 583/2015 z dne 18. 9. 2015 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi opr. št. I K 24045/2005, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru v obsegu zastopanja in obrambe na obravnavi. Na podlagi podatkov iz kazenskega spisa je ugotovila, da je pri Okrajnem sodišču v Kopru na podlagi obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Kopru pod opr. št. Kt 10197/2015 z dne 26. 6. 2015 zoper tožečo stranko v teku kazenski postopek, voden pod opr. št. I K 241045/2015, zaradi kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Tožeči stranki se očita, da si je dne 13. 10. 2014 v Kopru v trgovini ... v nakupovalnem centru ... protipravno prilastila 3 pare športnih copat znamke Salomon in 1 par športnih copat znamke Mizuno v skupni vrednosti 579,96 EUR na škodo družbe A. d.o.o. in s tem storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 240. člena KZ-1. Po preučitvi zadeve je tožena stranka ocenila, da predmetna prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) v kazenskem postopku ni utemeljena. Tožena stranka meni, da sama teža očitanega kaznivega dejanja ni takšna, da bi bilo zgolj zaradi tega v interesu pravičnosti, da se prosilcu za navedeni kazenski postopek dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru bpp (zagrožena kazen zapora do treh let). Ocenila je, da v predmetnem postopku glede na predlagane dokaze, ki naj se na glavni obravnavi izvedejo, ne gre za obravnavanje zapletenih vprašanj dejanskega stanja kot tudi ne pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa tudi ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki bi kazale, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe. Ocenila je, da iz navedb v prošnji in podatkov kazenskega spisa ne izhaja, da bi bilo treba zaradi osebnosti prosilca ugoditi prošnji za bpp, oziroma da so pri prosilcu podane takšne posebne osebne lastnosti, ki bi utemeljevale dodelitev bpp. Tožeča stranka je bila v preteklosti že večkrat pravnomočno obsojena za vrsto kaznivih dejanj. Po tem, ko navede obsodilne sodbe tožeče stranke od leta 1999 do 2015 (16 pravnomočnih obsodb), zaključi, da na podlagi pridobljenih podatkov ocenjuje, da ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki bi kazale, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela tožeča stranka v kazenskem postopku pomoč strokovne obrambe.

2. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke. V tožbi navaja, da želi, da se ji zagotovi pravna pomoč toliko bolj, ker naj bi dejanje, katerega je obtožena, storila v stanju zmanjšane prištevnosti. Postopek se vodi po skrajšanem postopku, tako da ji niso poznane priloge kazenskega spisa, niti na kakšnih dokazih sloni obtožni predlog. Sklicuje se na določbo 2. in 3.a in 8. člena Ustave, ki navaja, da je Slovenija pravna in socialna država in spoštuje notificirano mednarodno pravo in sporazume, vse vezano na 153. člen Ustave, ki določa, da je nedopustno izvajati prakso in zakon, ki ni skladen z ustavnostjo. Glede navedb o dosedanji kaznovanosti v 7. do 9. točki navaja, da le ta nima nobene povezave s predmetno vsebino samega postopka in je nedopustno očitanje kaznivih dejanj, ki so bila pravnomočno zaključena in kazen prestana. Nadalje navaja, da je dejanje storila v močni alkoholiziranosti, tako da ne ve, kako je vse potekalo, zato nujno potrebuje odvetnika toliko bolj, ker ni bila prijeta pri samem dejanju, temveč na podlagi posnetka video nadzornega sistema. Očita, da je presoja o tem, ali potrebuje odvetnika, v nasprotju z zagotavljanjem načela materialne resnice, saj se že v naprej prognozira potek in izhod sodnega postopka. Ni pravnik, zato brez pravne pomoči ne more biti enakovredna stranka v postopku, kot to zagotavlja zakon. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve bpp kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp (objektivni pogoj). Navedena zakonska določba določa, da se pri presoji dodelitve bpp kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem, ali ima prosilec v zadevi verjetni izgled za uspeh in da je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena, ki pa posredno vsebuje interes pravičnosti, ki je opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBBP.

6. V kazenskem postopku je potrebno obdolženemu zagotoviti pošten postopek. Ali je le ta zagotovljen z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V obravnavani zadevi je po mnenju sodišča tožeča stranka pravilno presodila dejstva, ki se nanašajo na težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj. Izpodbijana odločba pa je po oceni sodišča pomanjkljiva v delu, ki se nanaša na ugotovljeno osebnost samega obdolženca.

7. Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem postopa pristojni organ za bpp, če ta zakon ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora obrazložitev obsegati med drugim tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določenih predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Navedeno pomeni, da mora obrazložitev odločbe vsebovati zlasti dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku. Če obrazložitev odločbe tožene stranke take vsebine nima, stranka nima možnosti, da razloge izpodbija, sodišče pa ne more preizkusiti zakonite odločbe.

8. Glede na to, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima utemeljitve, na kateri podlagi, je presojala tožena stranka osebnost in zmožnost tožeče stranke, da se sama brani v kazenskem postopku, je izpodbijana odločba v tem delu tako pomanjkljivo obrazložena, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in jo že zato sodišče razveljavilo. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala postopek dopolniti in ponovno odločiti. Glede na to, da je bil v predmetnem kazenskem postopku vložen obtožni predlog v skladu z drugim odstavkom 430. člena Zakona o kazenskem postopku, bo tožena stranka lahko osebnost tožeče stranke presodila tudi na podlagi podatkov, ugotovljenih v že zaključenih kazenskih postopkih.

9. S tem, ko tožena stranka ni spoštovala pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe, je bistveno kršila pravila upravnega postopka in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se njene odločbe ne da preizkusiti, zato je sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnila toženi stranki v ponoven postopek.