Jedro

Obdolženčeva izjava na predobravnavanem naroku ali naroku za glavno obravnavo, da se bo zagovarjal sam, ne pomeni preklica pooblastila zagovorniku, saj mora biti preklic izrecen (sodba I Ips 106/2002 z dne 28. 5. 2002).

Postopek preklica pogojne obsodbe pomeni odločanje, ki ne prestavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje (pravnomočne) sodbe v zakonsko določenih mejah (sodba I Ips 57653/2010 - 24 z dne 1. 9. 2011, podobno VSM sklep II Kp 53719/2014 z dne 23. 1. 2019).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani odločilo, da se pogojna obsodba, izrečena obsojenemu A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 54922/2013 z dne 8. 12. 2016, prekliče in se mu izreče kazen eno leto in dva meseca zapora. Obsojenca je tudi oprostilo povrnitve stroškov postopka za preklic pogojne obsodbe.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje zagovornik obsojenca iz razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da se pritožbi ugodi, napadeno sodbo pa spremeni tako, da se rok za izpolnitev obveznosti podaljša do konca preizkusne dobe oziroma sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da obsojeni kljub temu, da je bil sodišču dosegljiv v postopku za preklic pogojne obsodbe, ni bil zaslišan in da sodišče o tem postopku tudi ni obvestilo njegovega zagovornika. Postopek je namesto sodnika vodil strokovni sodelavec, ki je tudi določil datum javne seje, kar je v nasprotju s 506. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Te napake v postopku so vodile v kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije: URS) in enakega varstva pravic (22. člen URS), saj bi obsojeni sicer lahko pojasnil vse pravnorelevantne okoliščine in predlagal dokaze, tako pa mu je bila kršena pravica do obrambe (29. člen URS). V nadaljevanju pritožnik navaja razloge, zakaj obsojeni v roku ni mogel poravnati svojih obveznosti in zakaj so zaključki prvostopnega senata zgrešeni, kar je podprl z dokazi glede njegovega premoženjskega stanja.

5. Kršitve, ki jih pritožba navaja v zvezi z delom strokovnega sodelavca, so po presoji pritožbenega sodišča neutemeljene. Iz določb 54. člena Zakona o sodiščih (ZS) izhajajo pooblastila za delo strokovnih sodelavcev, ki zajemajo tudi opravila, ki jih je v konkretni zadevi opravil strokovni sodelavec.

6. Obsojeni je dne 21. 6. 2016 pooblastil Odvetniško družbo X., o. p., d. o. o., za zastopanje v kazenskem postopku v postopku I K 54922/2013 (list. št. 148). V teku tega postopka je sicer res na predobravnavani narok 13. 10. 2016 in glavno obravnavo 8. 12. 2016 obsojeni pristopil sam, brez zagovornika in obakrat izjavil, da se bo zagovarjal sam, vendar pa navedenega pooblastila za zastopanje ni nikdar izrecno preklical. Obdolženčeva izjava na predobravnavanem naroku ali naroku za glavno obravnavo, da se bo zagovarjal sam, ne pomeni preklica pooblastila zagovorniku, saj mora biti preklic izrecen (sodba I Ips 106/2002 z dne 28. 5. 2002). Postopek preklica pogojne obsodbe pomeni odločanje, ki ne prestavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje (pravnomočne) sodbe v zakonsko določenih mejah (sodba I Ips 57653/2010 – 24 z dne 1. 9. 2011, podobno VSM sklep II Kp 53719/2014 z dne 23. 1. 2019). To pomeni, da je obsojenega, v času postopka za preklic pogojne obsodbe, še vedno zastopala Odvetniška družba X. Prvostopno sodišče pa zagovornika v teku postopka ni vabilo oziroma obveščalo o naroku in seji senata, kar je v nasprotju z določbo 120. člena ZKP in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP in kršitev pravice do obrambe po 29. členu URS.

7. Glede na ugotovljene kršitve, zaradi katerih je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti, se pritožbeno sodišče do nadaljnjih pritožbenih navedb o razlogih za neizpolnitev obsojenčevih obveznosti, ni opredeljevalo, saj bo to stvar novega postopka.