Jedro

Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog) niti ne bi mogel doseči. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ustavilo izvršbo za dne 24.11.1999 plačanih 416.000,00 SIT. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da so bila dvokrilna vrata za mrliško vežico neprevzeta zaradi slabe kvalitete izdelka, zato so jih morali sami ponovno izdelati. Ker so bila slabo izdelana vrata narejena iz dolžnikovega materiala, so vrednost le-tega odbili od upnikovega računa in smatrajo, da so s plačilom 416.000,00 SIT obveznost do upnika v celoti poravnali. Dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Prvostopenjsko sodišče je v celoti sledilo upnikovi utesnitvi izvršbe z dne 23.12.1999 zaradi dolžnikovega delnega plačila in izvršbo v predlaganem delu ustavilo. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog) niti ne bi mogel doseči. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Zato je pritožbeno sodišče v skladu s 3. odst. 343. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. točko 365. čl. ZPP in 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) dolžnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da dolžnik v pritožbi navaja razloge, ki se tičejo same upnikove terjatve, takšne razloge pa bi mogel in moral uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega pa dolžnik po podatkih spisa ni vložil. Ker je sklep o izvršbi dne 1.12.1999 postal pravnomočen, tovrstnih pritožbenih razlogov ni več mogoče upoštevati, saj iz samih dolžnikovih navedb izhaja, da ugovor ne temelji na dejstvih, ki bi nastopila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato ga ni mogoče šteti za ugovor po izteku roka v smislu 56. čl. ZIZ.