Jedro

Ob odsotnosti konkretnega opisa cilja iz 2. člena ZKLD zgolj posredovanje stikov, pisem in hrane ter sodelovanje pri vodenju ljudi čez državno mejo ne predstavlja izvršitvenega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.

Ker je v opisu kaznivega dejanja navedeno le, da je obsojenec vedel za prisotnost ilegalcev zaradi tihotapljenja živine in tega ni prijavil oblastem, ni pa konkretizirana trditev, da je obsojenec vedel za za pripravljanje ali izvršitev kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD, dejanje nima znakov kaznivega dejanja iz 8. člena ZKLD.

Pošiljanje hrane bratu ne predstavlja izvršitvenega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke se ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Postojni z dne 3.9.1949 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS z dne 12.101949, spremeni tako, da se obsojeni S.I., C.S., K.J., J.Š., I.C., M.C., A.S., po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i j o o b t o ž b e, da so: I) obtoženi S.I.: se je že v juliju 1948 vključil v organizirano združbo zločinskih elementov, ki v inozemstvu delujejo oziroma pripravljajo izvrševanje proti obstoječi državni ureditvi FLRJ naperjena zločinstva in je v tem svojstvu vse do aretacije izvršil sledeča kazniva dejanja: 1) v juliju 1948 po ilegalnem kanalu pobegnil na ozemlje STO-ja, kjer se je pozneje vključil v skupino oboroženih banditov, že preje pobeglih S.I., D.M., J.K., K.J., P.M. in drugih medsebojno povezanih za izvrševanje oboroženih napadov na naše ozemlje s ciljem izvajanja pritiska nad tukajšnjim prebivalstvom, pa tudi nasilstev proti vsakomur, zlasti pa državnim organom, ki bi ovirali zločinsko početje, rušenje avtoritete ljudske oblasti in sovražnikove propagande, zbiranje beguncev in sprovajanja preko meje, tihotapstva živine in potrošnih artiklov, je tedaj vstopil v organizirano in oboroženo skupino za izvrševanje zločinstev iz člena 2. odstavek 1. ZKLD in takšne zločine tudi sam izvrševal v cilju, da bi se spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev v FLRJ, oziroma temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve NOV; 2) da je kot član bande v času od novembra 1948 do januarja 1949 vsaj trikrat prišel v vas K., prinesel s seboj tihotapsko blago in je preko brata J., S.F. in drugih spravljal to blago v promet, je tedaj kot član bande izvršil dejanja, ki jim je cilj nasilna zrušitev obstoječe državne ureditve v FLRJ; 3) po vnaprej široko zasnovanem načrtu in organiziranih pripravah ponovno prihajal v sklopu oborožene bande, sam oborožen z brzostrelko, samokresom in bombo na naše ozemlje, predvsem z nalogo, da si poišče posameznike, ki bi bežali iz naše države in jim pri pobegu nudil oboroženo zaščito pred upravnimi organi in vsakemu, ki bi pobeg hotel preprečiti; tako se je: a) v dneh od 13.5. do 20.5.1949 po vpadu na naše ozemlje v družbi bandita K.J., P.M., J.K., D.M., S.J. ter nekih S. in J., na sektorju Občine-D. preko S. na poti do skrivališča pri K. nad Š.P. na K., kjer se je skrival medtem, ko so ostali zbirali begunce, ob povratku je spremljal skupino 7 neugotovljenih beguncev z ostalimi banditi preko meje v STO. Ob tej priliki je zato prejel kot nagrado 200 dolarjev; b) je v dneh 24.6.1949 do 1.7.1949 po vpadu na naše ozemlje skupno z ostalimi banditi na sektorju Občine - S. in s ciljem skrivališča pri K. skupno s P.M. in J.K. vršil potrebne priprave za prebeg nadaljnje skupine beguncev. Izvršitev načrta pa je preprečilo razbitje bande po državnih organih in zajetje posameznih članov, med njimi tudi obtoženega S.I., ki je bil aretiran 1.7.1949, je tedaj izvršil dejanja, ki jim je cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ in spravile v nevarnost temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve z vpadanjem oborožene tolpe na ozemlje FLRJ.

4) je ob priliki aretacije 1.7.1949 nudil državnim organom nasilen odpor, je tedaj pripravljal usmrtitev državnih organov zaradi izvrševanja njih dolžnosti.

II. K.J., je od julija 1948 dalje pa vse do aretacije 28.6.1949 v domačem kraju K. pri Š. na K. in drugod kot udeleženec v zločinskem delovanju v inozemstvu organizirane združbe samostojno izvrševal določene naloge, nudil pomoč članom oborožene bande in pridobival še ostale njemu enakovredne elemente za izvrševanje enakih nalog, tako je: 1) v juliju 1948 sprejel na svojem domu v K. bandita S.J. in po njegovem naročilu vzpostavil zvezo med njim in že obsojenim P.V. iz H., mesec dni kasneje pa s prav tako že obsojenim M.J. iz I.S., to pa zaradi tega, da bi oba navedena nabavljala živino za iztihotapljenje v STO, je tedaj nudil podporo članom bande, ki jim je cilj izvrševanje zločinov iz čl. 2. odst. 1. ZKLD; 2) v avgustu 1948 vzpostavil zvezo med že omenjenim S.J. in njegovo sestro obtoženo S.A., s tem, da je izročil njegovo pismo in ji povedal njegovo skrivališče, od nje pa prevzel hrano in jo odnesel v skrivališče S.J.; isto je ponovil še v mesecu novembru 1948, razen tega pa je tudi sam bandita podpiral s hrano, je tedaj nudil podporo članu bande, ki ji je cilj izvrševati zločine iz čl. 2. odst. 1. ZKLD; 3) potem, ko je v januarju 1949 skupno s soobtoženim Š.J. v R. vasi in drugod v okraju T. kot prekupčevalec kupoval konje, je tudi navezal stike z J.L., v.o. H. in se z njim dogovoril glede spravljanja ljudi preko meje, vključujoč v to organizacijo tudi soobtoženega Š.J. in kasneje soobtožena zakonca C. V skladu s tem dogovorom je obtoženi K.J.: a) še v januarju 1949 preko banditske grupe S.J. iz K. spravil preko meje dve neugotovljeni ženi hrvatske narodnosti, ki ju je do L. pripeljal J., tudi prevzel soobtoženi Š.J., obtoženi K. pa na dogovorjenem mestu na K. predal S.J. in trem neznancem; K. je zato prejel nagrado 6.000 din in 100 dolarjev, za katere mu je kasneje bandit S. izplačal 35.000 din; b) je v februarju 1949 po dogovoru z banditi S.J., Š.F. in še nekim tretjim pri soobtoženem C.I. in v navzočnosti soobtoženega Š.J. skupno z obema spravil preko meje na enak način neugotovljeno žensko osebo in pri tem dobil za nagrado 55 dolarjev oziroma 10.500 din; c) aprila 1949 je ponovno sprejel oboroženega bandita S.J., ki je bil tokrat v družbi S.S. in nekega neznanca, da se je na sestanku pri soobtoženem C. dogovoril za enako akcijo; neugotovljeno žensko osebo je iz L. pripeljal k soobtoženemu C., oba pa nato na dogovorjeni kraj sestanka z banditi; od 200 dolarjev in 500 din, ki jih je izplačal J., je obtoženi K. obdržal 60 dolarjev, ali 18.000 din; še v istem mesecu je obtoženi K. na opisani način poskušal izvršiti novo enako dejanje pa do izvršitve ni prišlo iz neznanih razlogov; d) je 26.6.1949 po nasnovi soobtoženega C.S. prevzel nalogo, da odnese v L. na določeno mesto pismo z naslovi oseb, ki naj bi po kanalu bande iz STO-ja pobegnile v inozemstvu ter je 28.6.1949 to nalogo tudi izvršil, a je bil ob tej priliki aretiran, se je tedaj neposredno vključil v zločinsko delovanje oborožene bande, vse pa v cilju, da bi se spravile v nevarnost osnovne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve NOV.

III) C.S.: 1) je oktobra in novembra 1948 od soobtoženega K.J. izvedel, da se v bližini vasi K. nahajajo ilegalci S.J., neki M. iz K. in K.J. iz N. predvsem zaradi tihotapstva živine v STO, ni pa tega prijavil oblastem, je tedaj vedel za pripravljanje oziroma izvršitev kaznivih dejanj iz čl. 2. odst. 1. ZKLD pa je opustil obvezno prijavo oblastem; 2) je v februarju 1949 od bandita S.J. prevzel neka pisma vedoč, da gre za pripravljanje pobega raznih oseb v inozemstvo in se s tem vključil v organizacijo, ki jo je vzpostavil soobtoženi K.J. zaradi izvrševanja tovrstnih nalog banditskih skupin; v sklopu te organizacije je: a) v aprilu 1949 na svojem domu dva dni skrival oborožena bandita S.J. in M. iz K. ter po njunem naročilu odnesel pismo neki B.M. v Š.L. ter se z njo še ustno dogovoril glede kasnejšega pobega, slednja je s svojim sinom in še s štirimi neugotovljenimi osebami kasneje dejansko prišla na dogovorjeno mesto in pobegnila v inozemstvo; za ta posel je obtoženec prejel od bandita S.J. 4.700 din nagrade; b) v dneh od 25. od 30.6.1949 bil ponovno v stikih s S.J., D.M. in tremi Hrvati in po njih naročilu oddal soobtoženemu K.J. neka pisma za predvidene begunce iz L.; v tem času se je pri njem nahajala banditska skupina J.K., M. iz K. in soobtoženega S.I., ki so se pri njem skrivali ter je po njih naročilu oddal enaka pisma soobtoženemu C.I., od njega prevzel neko blago in ga izročil M. in J. Izvršitev predvidenih pobegov pa je preprečilo razbitje banditskih skupin in aretacija posameznih udeležencev, med njimi tudi obt. C. se je tedaj neposredno vključil v organizirano združbo za izvrševanje zločinov iz čl. 2. odst. 1 ZKLD s tem, da je zanjo izvrševal določene naloge in ji nudil podporo, vse pa v cilju, da se spravijo v nevarnost osnovne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve NOV.

IV) Š.J.: 1) je decembra 1948 še povezan z oboroženo bando sprejel na svojem domu bandite S.J., K.J. in neugotovljenega tretjega člana tolpe in se s S.J. dogovoril glede pobega brata F. in sestre M.; pri samem pobegu je obtoženec sodeloval s tem, da je na dogovorjeno mesto pripeljal prtljago dveh beguncev, ki sta nato skupno z nekim K.G. iz K. v spremstvu oboroženih banditov pobegnila v inozemstvo; pobegli Š.F. se je nato vključil v oboroženo tolpo kot njen aktiven član, je tedaj nudil pomoč članom organizacije za izvrševanje zločinov iz čl. 2. odst. 1. ZKLD; 2) se je v januarju 1949 vključil v organizirano mrežo, ki jo je vzpostavil soobtoženi K.J. zaradi priprave pobegov v inozemstvo in je; a) sodeloval pri pobegu dveh neugotovljenih žena - Hrvatic, katere je v L. prevzel od J.A. in zato prejel nagrado din 6.000 in 100 dolarjev (35.000 din); b) v februarju 1949 skupno s sobtoženim K.J. in C.I. sodeloval pri pobegu neke ženske iz Hrvatske in zato prejel nagrado v znesku 18.000 din, se je tedaj vključil v organizirano združbo in izvrševal določene naloge v sklopu celotnega načrta, vse pa v cilju, da bi se spravile v nevarnost osnovne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve NOV; 3) na svojem domu je v letu 1949 sprejel brata Š.F., ki se je vračal v našo državo kot oborožen bandit in še druge bandite, jim nudil hrano in pomoč, pri skrivanju poznavajoč njih načrt in vedoč, da so banditi oboroženi v namenu napasti kogarkoli, predvsem pa državne organe, ki bi jih ovirali v njih zločinskem početju, je tedaj nudil pomoč članom organizacije za izvrševanje zločinov iz čl. 2. odst. 1. ZKLD.

V) C.I.: 1) se je v začetku leta 1949 vključil v organizirano mrežo, ki jo je vzpostavil soobt. K.J. zaradi pripravljanja in izvrševanja pobegov iz naše države in je: a) v februarju 1949 v dogovoru z banditi S.I.in Š.F. sprejel nalogo, da obvesti nekega J.A., da o možnosti zveze za pobeg nekih znanih oseb; pri tem poslu, ki sta ga izvršila soobtoženi K. in Š. s tem, da sta pripeljala neugotovljeno žensko iz L., je prejel nagrado din 18.000; b) 14 dni pozneje po ponovnem prihodu banditov S.J. in Š.F. in skrivanja v njegovem seniku, skupno s soobtoženim K.J. spravil preko meje neugotovljeno žensko, katero sta predala omenjenima banditoma in še trem drugim članom bande, zato je prejel 18.000 din nagrade; na isti način se je pripravljal pobeg v aprilu 1949 in je obtoženec tudi odšel do J. radi točnega dogovora, vendar pa iz neugotovljenih vzrokov do samega pobega ni prišlo, je tedaj sodeloval pri izvrševanju nalog organizirane združbe za izvrševanje zločinov iz čl. 2. odst. 1 ZKLD.

2) je po nasnovi soobtoženega C.S. dne 27.6.1949 odnesel v L. nekaj pisem, katere so prinesli s seboj banditi S.J. in drugi za določene osebe, predvidene za pobeg v inozemstvo; ker sam naloge ni do kraja izvršil, je v sporazumu s svojo ženo soobtoženo C.M. vpletel v ta posel svojo pastorko 14 letno K.M. Do pobega pa ni prišlo predvsem iz razloga, ker so državni organi banditske skupine razbili in posamezne udeležence aretirali in tako tudi obtoženca samega, je tedaj sodeloval pri izvrševanju nalog organizirane združbe za izvrševanje zločinov iz čl. 2. ZKLD in v to delovanje vključil tudi druge osebe; 3) je v mesecu maju 1949 po dogovoru z banditi poslal svojo ženo soobtoženo C.M. v L. k soobtoženi Š.M., kjer je dvignila paket za pobeglega moža Š.Š., nakar sta oba ta paket kasneje izročila soobtoženemu C.S. za bandita S.J., je tedaj sodeloval in posredoval pri izvrševanju nalog organizirane družbe za izvrševanje zločinov iz člena 2. od st. 1. ZKLD, 4) je S.J. in drugim banditom nudil možnost skrivanja v svojem gospodarskem poslopju in jih tudi sicer kril pred državnimi organi, je tedaj podpiral organizirano združbo v cilju, da bi se spravile v nevarnost osnovne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve NOV.

VI) C.M.: 1/ je vedela za povezavo moža soobt. C.I. z banditom S.J. kakor tudi za posle, ki jih je njen mož vršil skupno s soobt. K.J. in za načrte bande v zvezi s sprovajanjem ljudi preko meje, pa tega ni prijavila oblastem, je tedaj vedela za pripravljanje in izvrševanje kaznivih dejanj iz čl. 2. odst. 1 ZKLD, pa tega ni prijavila oblastem.

2) je skupno s svojim možem soobt. C.I. nudila zatočišče banditu S.J. in drugim in jim omogočala, da se krijejo pred državnimi organi, je tedaj nudila podporo članom organizirane združbe, ki ji je cilj izvrševanje zločinov iz čl. 2. odst. 1 ZKLD.

VII. S.A.: je svojemu bratu banditu S.I., ki se je oborožen vračal na naše ozemlje, preko soobtoženega K.J. poleti in v mesecu novembru 1948 pošiljala hrano, je tedaj nudila pomoč članu organizirane združbe za izvrševanje zločinov iz čl. 3. odst. 1. ZKLD.

Z opisanimi dejanji naj bi obtoženci storili naslednja kazniva dejanja: I) Obtoženi S.I.: Ad 1) do 3), a), b) kaznivo dejanje po čl. 3. točka 7. ZKLD; Ad 4) kaznivo dejanje po čl. 3. točka 12. ZKLD.

II) Obt. K.J.: Kaznivo dejanje po čl. 3. tč. 8. ZKLD.

III) Obt. C.S.: Ad 1) kaznivo dejanje po čl. 8. ZKLD, Ad 2) a, b) kaznivo dejanje po čl. 3 tč. 8 ZKLD IV) Obt. Š.J.: Kaznivo dejanje po čl. 3. tč. 8. ZKLD.

V) Obt. C.I.: Kaznivo dejanje po čl. 3. tč. 8. ZKLD.

VI) Obt. C.M.: Kaznivo dejanje po čl. 8. ZKLD in po 3. tč. 8. ZKLD VII) Obt. S.A.: kaznivo dejanje po čl. 3. točka 8. ZKLD.

Stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Postojni je z uvodoma navedeno sodbo obsojence I.S., J.K., S.C., J.Š., I.C., M.C., M.Š. in A.S. spoznalo za krive in sicer: - obsojenega I.S. za dejanja, opisana pod 1), 2) in 3) a, b) kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD in za dejanje opisano pod 4) kaznivega dejanja po 12. točki 3. člena ZKLD; - obsojenega J.K. za eno kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD; - obsojenega S.C. za dejanje opisano pod 1), kaznivega dejanja po 8. členu ZKLD, in dejanji pod 2) a,b) kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD; - obsojenega J.Š. za kazniva dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD; - obsojenega I.C. za kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD; - obsojeno M.C. za dejanje, opisano pod 1), za kaznivo dejanje po 8. členu ZKLD in za dejanja, opisana pod 2) a,b) krivdoreka za kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD; - M.Š. za dejanje, opisano pod 1), kaznivega dejanja po 8. členu ZKLD, za dejanja, opisana pod 2-4) krivdoreka, pa za kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD; - obsojeno A.S. kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD.

Obsojencem so bile izrečene naslednje kazni: - Obsojenemu I.S. po 1. stavku 2. odstavku 4. člena ZKLD z uporabo 66. člena Kazenskega zakonika (KZ) enotna kazen smrt z ustrelitvijo, dalje trajno izgubo državljanskih pravic navedenih v 37. členu KZ z nadaljnjim izrekom, da se vse pri bandi zaseženo orožje odvzame. Obsojenca je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopanja in povprečnine.

- Obsojenemu J.K. po 1. stavku 1. odstavka 4. člena ZKLD 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom, 5 let izgube državljanskih pravic navedenih v točkah a - e 37. člena KZ in sicer volilne pravice, pravice do pridobitve ali opravljanja funkcij v družbenih organizacijah in društvih, pravice javnega nastopanja, pravice nositi častne naslove, rede in druga odlikovanja, pravice do državne ali druge javne službe in pravice do pokojnine, dalje na popolno zaplembo premoženja z nadaljnjim izrekom, da se obsojenec oprosti plačila stroškov kazenskega postopanja in povprečnine. Obsojencu je po 65. členu KZ v izrečeno kazen vštelo pripor od 28.07.1949 dalje.

- Obsojenemu S.C. po 1. odstavku 8. člena ZKLD v zvezi s 1. stavkom 1. odstavkom 4. člena ZKLD z uporabo 66. člena KZ enotna kazen 14 let odvzema prostosti s prisilnim delom, dalje 5 let izgube državljanskih pravic, navedenih kot pri obsojenem J.K., dalje na popolno zaplembo premoženja z nadaljnjim izrekom, da se obsojenca oprosti plačila stroškov kazenskega postopanja in povprečnine. Po 65. členu KZ je bil temu obsojencu vštet v izrečeno kazen čas, prebit v priporu od 1.7.1949 dalje.

- Obsojenemu J.Š. po 1. stavku 1. odstavka 4. člena ZKLD 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom in 5 let izgube državljanskih pravic v obsegu kot je naveden pri soobsojenem J.K., dalje na zaplembo premoženja in sicer dvokolesa in zneska 40.000 din. Obsojenca je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopanja in povprečnine. Po 65. členu KZ je bil v izrečeno kazen vštet čas, prebit v priporu od 5.7.1949 dalje.

- Obsojenemu I.C. po 1. stavku 1. odstavka 4. člena ZKLD 18 let odvzema prostosti s prisilnim delom in 5 let izgube državljanskih pravic v obsegu kot je naveden pri soobsojenem J.K., dalje na popolno zaplembo premoženja. Obsojenec je bil oproščen plačila stroškov kazenskega postopanja in povprečnine. V izrečeno kazen mu je bil vštet čas, prebit v priporu od 1.7.1949 dalje.

- Obsojeni M.C. po 1. odstavku 8. člena in 1. stavku 1. odstavka 4. člena ZKLD z uporabo 66. člena KZ enotna kazen 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom in 4 leta izgube državljanskih pravic v obsegu kot pri soobsojenemu J.K. Obsojenka je bila oproščena plačila stroškov kazenskega postopanja in povprečnine. V izrečeno kazen ji je bil vštet čas, prebit v priporu od 3.7.1949 dalje.

- Obsojeni M.Š. po 1. odstavku 8. člena in po 1. stavku 1. odstavka 4. člena ZKLD z uporabo 66. člena KZ enotno kazen 7 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 4 leta izgube državljanskih pravic v obsegu kot pri soobsojenem J.K., dalje na popolno zaplembo premoženja vštevši 220.100 din. Obsojenka je bila oproščena plačila stroškov kazenskega postopanja in povprečnine. V izrečeno kazen ji je bil vštet čas, prebit v priporu od 2.7.1949 dalje.

- Obsojeni S.A. 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom in 2 leti izgube državljanskih pravic v obsegu kot pri soobsojenem J.K. Obsojenka je bila oproščena plačila stroškov kazenskega postopanja in povprečnine. V izrečeno kazen ji je bil vštet čas, prebit v priporu od 12.7.1949 dalje.

Vrhovno sodišče LRS je z uvodoma navedeno sodbo sodbo sodišča prve stopnje v izreku kazni glede obtoženega I.C. spremenilo tako, da je temu obsojencu kazen odvzema prostosti s prisilnim delom znižalo na 14 let, v ostalem pa je vse pritožbe obsojencev kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje z dopolnitvijo, da se obsojenci oprostijo povrnitve stroškov kazenskega postopanja, očitno na prvi stopnji, z nadaljnjim izrekom, da se obsojenci oprostijo povrnitve stroškov kazenskega postopanja, nastalih pri sodišču druge stopnje.

Vrhovna državna tožilka B.B. je dne 01.09.1999 vložila na Okrožnem sodišču v Novi Gorici zahtevo za varstvo zakonitosti v korist obsojenih I.S., J.K., S.C., J.Š., I.C., M.C. in A.S., razen za obsojeno M.Š., ki je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 31.5.1995 v celoti oproščena obtožbe po uvodoma navedeni pravnomočni sodbi. Vložnica uveljavlja kršitev materialnega zakona in predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi tako, da obsojence I.S., J.K., S.C., J.Š., I.C., M.C. in A.S. na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprosti obtožbe.

Obsojenci oz. drugi upravičenci z izjemo hčerke pokojnega obsojenca I.C. in obsojenke M.C., ki zahtevo podpira, odgovorov na zahtevo vrhovne državne tožilke niso podali.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Vrhovno sodišče je s sodbo z dne 31.5.1995 zahtevi generalnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo tako, da je uvodoma navedeno pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Postojni v zvezi z uvodoma navedeno sodbo Vrhovnega sodišča LRS spremenilo tako, da je obsojeno M.Š. oprostilo obtožbe po 1. točki 358. člena ZKP, da naj bi storila z dejanjem pod točko 1 kaznivo dejanje po 8. členu ZKLD, z dejanjem pod točko 2. - 4. pa kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD. Hkrati je izreklo, da bremenijo stroški kazenskega postopka proračun. Z isto sodbo je Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti spremenilo uvodoma navedeno pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Postojni tako, da je obsojeno M.C. po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe enega kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD z nadaljnjim izrekom, da v tem delu stroški kazenskega postopka bremenijo proračun. Hkrati je za kaznivo dejanje pod točko IV/2 izreka pravnomočne sodbe za kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD in po 1. stavku 1. odstavka 4. člena ZKLD tej obsojenki izreklo kazen tri leta odvzema prostosti s prisilnim delom, izrečena enotna kazen pa se ji zniža na 3 leta in 1 mesec odvzema prostosti s prisilnim delom, dočim ostali izreki pravnomočne sodbe ostanejo v veljavi.

Pritrditi je izvajanjem vložnice zahteve za varstvo zakonitosti, da dejanja, ki so jih bili spoznani za krive obsojenci v uvodoma navedeni pravnomočni sodbi nimajo zakonitih znakov očitanih kaznivih dejanj.

Kaznivo dejanje po 7. točki 3. člena ZKLD stori, kdor organizira oborožen upor ali v njem sodeluje ali organizira oborožene tolpe ali njihov vpad na ozemlje države z namenom vršiti kako dejanje iz 2. člena tega zakona, ali kdor zapusti kraj svojega bivališča in vstopi v skupino, oboroženo in organizirano za taka dejanja.

Kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD stori, kdor v državi ali zunaj nje organizira društvo, ki mu je cilj vršiti zločine iz 2. člena tega zakona ali društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red FLRJ ali kdor postane član takega društva ali ga na kakršenkoli način podpira.

Kaznivo dejanje iz 12. točke 3. člena ZKLD stori, kdor vzame življenje vojaški osebi, predstavniku ali uslužbencu državnih organov pri izvrševanju ali zaradi izvrševanja njegove uradne dolžnosti.

2. člen ZKLD pa določa, da kaznivo dejanje zoper narod in državo predstavlja vsako dejanje, kateremu je cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ ali da bi se spravila v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne: federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov ter ljudska oblast. Kaznivo dejanje po 8. členu ZKND pa stori, kdor je vedel za pripravljanje ali izvršitev kaznivega dejanja iz 2. člena ZKND, pa o tem ni obvestil državnih organov.

V zgoraj navedenem zakonitem obsegu je Vrhovno sodišče presojalo utemeljenost vložene zahteve za varstvo zakonitosti in pri tem glede posameznih obsojencev ugotovilo naslednje: Obsojeni I.S. je bil v uvodoma navedeni pravnomočni sodbi spoznan za krivega z dejanjem opisanim pod I/1, da je v juliju 1948 po ilegalnem kanalu pobegnil na ozemlje STO-ja, kjer se je pozneje vključil v skupino oboroženih banditov, ki so pobegnili pred njim, medsebojno povezanih za izvrševanja oboroženih vpadov na naše ozemlje s ciljem izvajanja pritiska nad tukajšnjim prebivalstvom, pa tudi nasilstev proti vsakomur, zlasti pa državnim organom, ki bi ovirali zločinsko početje, rušenje avtoritete ljudske oblasti in sovražnikove propagande, zbiranje beguncev in sprovajanje preko meje, tihotapstva živine in potrošnih artiklov, s čemer naj bi bila ta skupina organizirana in oborožena za izvrševanje zločinov iz 1. odstavka 2. člena ZKLD in take zločine sam izvrševal, v cilju, da bi se spravilo v nevarnost obstoječo državno ureditev FLRJ oz. temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve NOV. Z dejanjem opisanim pod 2) naj bi obsojeni I.S. od novembra 1948 do januarja 1949 vsaj trikrat prišel v vas K., prinesel s seboj tihotapsko blago in ga preko tretjih oseb spravljal v promet, s čemer naj bi izvršil dejanja, ki jim je bil cilj nasilno zrušitev obstoječe državne ureditve FLRJ. Z dejanjem pod 3) da je prihajal ponovno v sklopu oborožene bande in sam oborožen z brzostrelko, samokresom in bombo na naše ozemlje z nalogo, da si poišče posameznike, ki bi bežali iz naše države in njim pri pobegu nudil oboroženo zaščito pred državnimi organi in vsakomur, ki bi pobeg hotel preprečiti, tako je v času od 13. do 20.5.1949 po vpadu na naše ozemlje v družbi večih sostorilcev (banditov) po prehodu državne meje na sektorju Občine-D. preko S. prišel do skrivališča pri K. nad Š. na K., kjer se je skrival in med tem, ko so ostali zbirali begunce, po povratku pa je spremljal skupino 7 neugotovljenih beguncev z ostalimi banditi preko meje v STO, za kar je prejel 200 dolarjev; dalje je v času od 24.6.1949 do 1.7.1949 po vpadu na naše ozemlje skupno z ostalimi banditi na istem sektorju, s ciljem prihoda v skrivališče pri K. s sostorilcema pripravil potrebne priprave za prebeg nadaljnje skupine beguncev, kar pa mu je bilo zaradi razbitja bande po državnih organih preprečeno, ko je bil 1.7.1949 aretiran. Tudi s tem naj bi vršil dejanja, s katerimi bi se zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev in spravile v nevarnost pridobitve v smislu 2. člena ZKND. Končno je ob priliki aretacije 1.7.1949 nudil državnim organom nasilen odpor, s čemer naj bi pripravljal usmrtitev državnih organov zaradi izvrševanja njih dolžnosti.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da vsebujejo navedeni opisi zgolj abstraktno trditev, da se je obsojeni vključil v organizirano združbo zločinskih elementov, ki v inozemstvu delujejo oz. pripravljajo izvrševanje zločinstev naperjenih proti obstoječi državni ureditvi, da je cilj oboroženih banditov izvajati pritisk proti prebivalstvu in nasilstva proti državnim organom, ki bi ovirali njihovo zločinsko početje ter da je njihov cilj tudi rušenje avtoritete ljudske oblasti, pri tem pa se kot cilj navaja zbiranje in sprovajanje beguncev preko meje ter tihotapstvo živine in potrošnih artiklov. Pri dejanjih, ki se očitajo obsojenemu I.S. v izreku o krivdi pod I) točka 1-3 ni nobene konkretizacije trditve, da bi pri dejanjih zasledoval cilj, naveden v 2. členu ZKLD. Iz opisa niso razvidni nikakršni politični cilji iz 2. člena ZKLD. Prav tako dejanje opisano pod I/4 nima znakov kaznivega dejanja, ker iz opisa ne izhaja nobena konkretna okoliščina, da bi obsojenec vzel ali poskusil vzeti življenje predstavniku ali predstavnikom državnega organa. Navedba, da je ob aretaciji 1.7.1949 nudil državnim organom nasilen odpor, ni konkretizirana, ko odpor ni konkretiziran in opisan in tudi ne namen vzeti komu življenje. Glede na povedano, ko obsojenemu I.S. očitana dejanja nimajo znakov očitanih kaznivih dejanj iz 3. člena ZKLD (8. in 12. točke) v povezavi z 2. členom tega zakona, je bilo izreči ob utemeljeni zahtevi za varstvo zakonitosti skladno s 1. točko 358. člena ZKP temu obsojencu oprostilno sodbo.

Obsojeni J.K. je bil spoznan za krivega dejanj, opisanih v izreku uvodoma navedene prvostopne sodbe pod II/1-3 sodbe, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD. Iz izreka pravnomočne sodbe izhaja, da je obsojenec kot udeleženec v inozemstvu organizirane združbe, na svojem domu sprejel bandita ter po njegovem nalogu vzpostavil zvezo z dvema osebama, da bi priskrbela živino za tihotapljenje v tujino ter mu pomagal, da je prišel v stik s svojo sestro A.S. ter med njima posredoval pisma in hrano ter v nekaj primerih sodeloval pri spravljanju ljudi čez državno mejo. Iz nobenega od navedenih opisov dejanj ne izhaja konkretizacija abstraktnega opisa, da bi imela združba za cilj izvrševati kazniva dejanja iz 2. člena ZKLD in tudi ne, da je bil tak cilj obsojenca. Njegov cilj pri sprovajanju ljudi preko meje je bil očitno zgolj ekonomski, saj je za svoje delovanje prejel plačilo, posredovanje stikov, pisem in hrane ter sodelovanje pri vodenju ljudi čez državno mejo, ob izostanku konkretnega opisa cilja iz 2. člena ZKLD ne predstavlja izvršitvenega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD, zato je bilo na utemeljeno zahtevo za varstvo zakonitosti tudi temu obsojencu izreči po 1. točki 358. člena ZKP oprostilno sodbo.

Glede obsojenega S.C. je iz izreka uvodoma navedene pravnomočne sodbe razvidno, da je zvedel od soobsojenca, da se v bližini vasi nahajajo ilegalci zaradi tihotapstva živine na Svobodno tržaško ozemlje, pa tega ni prijavil oblastem. Iz tega opisa ni konkretizirana trditev, da je obsojeni vedel za pripravljanje ali izvršitev kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD in tako v‚denje o prisotnosti ilegalcev zaradi tihotapljenja ne predstavlja znakov kaznivega dejanja po 8. členu ZKLD. Nadalje je bil ta obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD, ko je na svojem domu skrival bandite ter prinesel nekaj pisem v zvezi z načrtovanimi pobegi v tujino. Tudi v tem opisu ni konkretnega opisa, iz katerega bi izhajalo, da je obsojenec imel pri tem cilj, naveden v 2. členu ZKLD. Tudi pri tem obsojencu so razvidni kvečjemu ekonomski cilji, ko je za svoje posredovanje prejel plačilo. Ko ni konkretnega opisa cilja iz 2. člena ZKLD, obsojenčeva dejanja ne morejo predstavljati izvršitvenega dejanja očitanega kaznivega dejanja. Zaradi povedanega je Vrhovno sodišče tudi glede tega obsojenca ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in je po 1. točki 358. člena ZKP temu obsojencu izreklo oprostilno sodbo.

Obsojeni J.Š. naj bi storil kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD s tem, da je z banditi sodeloval pri omogočanju prebegov čez državno mejo ter zato prejel plačilo ter na svojem domu sprejel svojega brata in druge bandite, ki so oboroženi prišli v državo ter jim nudil hrano in pomoč pri skrivanju. Tudi iz tega opisa ne sledi konkretni opis namena oz. ciljev iz 2. člena ZKLD. Podana je abstraktna trditev, da se je obsojenec vključil v organizirano združbo, ki naj bi imela cilje, določene v 2. členu ZKND oz. tej združbi nudil pomoč. Ob izostanku konkretnega opisa ciljev, določenih v 2. členu ZKLD, tudi pri tem obsojencu niso podani znaki kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD, zato je bilo na utemeljeno zahtevo za varstvo zakonitosti v uvodu navedeno sodbo tudi glede tega obsojenca spremeniti tako, da mu je bilo po 1. točki 358. člena ZKP izreči oprostilno sodbo.

Obsojeni I.C. je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD, ki naj bi ga storil tako, da je sodeloval pri omogočanju prebegov čez državno mejo ter zato prejel plačilo in skrival bandite ter prenašal pisma in pakete. Tudi v tem primeru je v izreku pravnomočne sodbe zapisana abstraktna trditev, da je s tem sodeloval pri izvrševanju nalog organizirane združbe za izvrševanje zločinov iz 2. člena ZKLD, pa ta trditev ni podprta z nobenim konkretnim opisom, tako da tudi temu obsojencu ni mogoče očitati kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD. Vrhovno sodišče je zato na utemeljeno zahtevo za varstvo zakonitosti uvodoma navedeno pravnomočno sodbo tudi glede tega obsojenca spremenilo tako, da mu je na podlagi 1. točke 358. člena ZKP izreklo oprostilno sodbo.

Obsojena M.C. je v nespremenjenem delu uvodoma navedene pravnomočne sodbe bila spoznana za krivo za dejanje opisano pod VI/1, kaznivega dejanja po 8. čl. ZKLD in pod VI/2 kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD, ki naj bi jih storila tako, da je vedela za povezavo moža soobdolženega I.C. z banditom J.S. in ostalimi, pa tega ni prijavila oblastem in da je skupno s svojim možem I.C. nudila zatočišče banditom in jim omogočala, da se skrivajo pred državnimi organi. Tudi v tem delu ima izrek sodbe zgolj abstraktno trditev, da je obsojenka nudila podporo članom organizirane združbe, katere cilj je bil izvrševanje zločinov iz 2. člena ZKLD in da je opustila ovadbo. Opis ni konkretiziran v smislu zahtev 2. člena ZKLD in tako tudi njeni dejanji nimata znakov po 8. členu niti po 8. točki 3. člena ZKLD. Vrhovno sodišče je zato kot pri zgoraj navedenih obsojencih, tudi tej obsojenki, po 1. točki 358. člena ZKP izreklo oprostilno sodbo.

Obsojena A.S. je bila spoznana za krivo kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD, ker je svojemu bratu banditu preko drugega bandita pošiljala hrano ter s tem članu organizirane združbe pomagala pri izvrševanju zločinov iz 1. odstavka 3. člena ZKLD. Pošiljanje hrane bratu ne predstavlja izvršitvenega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD. Nadaljnji očitek, da naj bi s tem pomagala članu organizirane združbe pri izvrševanju zločinov iz 1. odstavka 3. člena ZKLD je ostal nekonkretiziran in neopisan, zato tudi v tem dejanju niso podani znaki kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD. Vrhovno sodišče je na utemeljeno zahtevo za varstvo zakonitosti, potem ko je ugotovilo, da v ravnanju obsojene A.S. ni znakov očitanega kaznivega dejanja, po 1. točki 358. člena ZKP izreklo tej obsojenki oprostilno sodbo.

Glede na to, da je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke utemeljena, je s to sodbo spremenilo pravnomočno odločbo tako, da je izreklo za vse obsojence iz napadene pravnomočne sodbe oprostilno sodbo, ker dejanja očitana obsojencem nimajo znakov kaznivih dejanj, ki se jim očitajo (1. odstavek 426. člena ZKP).

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na 1. odstavku 96. člena v zvezi z 98.a členom ZKP.