Jedro

Ker se v času od sprejetja pravnomočne odločbe v zadevi dejansko in pravno stanje ni spremenilo, je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno postopal po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP in tožnikovo prošnjo kot nedopustno zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 18.10.2010 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zadevo pri Okrožnem sodišču v Mariboru, št. R 202/2010 in sicer v postopku zaradi plačila odškodnine v zvezi s kazenskim postopkom št. III K 296/2003 Okrajnega sodišča v Mariboru. Po pregledu zadeve je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je tožnik že 23.11.2009 pod št. Bpp 1257/2009 in dne 31.5.2010 v zadevi št. Bpp 797/2010 vložil prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v katerih je prav tako navedel, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo premoženjskopravnega zahtevka oziroma odškodnine v zvezi z navedenim kazenskim postopkom. V zadevi št. Bpp 1257/2009 je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v zadevi št. Bpp 797/2010 pa je prošnjo na podlagi določbe 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) in 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrgel, ker se dejanska in pravna podlaga v zadevi nista spremenili. Iz istega razloga in na isti pravni podlagi je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi z izpodbijanim sklepom.

Tožnik v laični tožbi smiselno izpodbija takšno odločitev. Navaja, da je kazenski postopek III K 296/2003 že končan in, da mu že uslužbenka v vložišču brezplačne pravne pomoči vnaprej pove, da ne bo dobil brezplačne pravne pomoči, čeprav nima nobenega premoženja in prejema varstveni dodatek. Zatrjuje, da se krši zakon in pišejo neresnice. Zaradi poškodb s strani policije in zdravstvenih težav se je moral upokojiti, pokojnina pa znaša 260,00 € in varstveni dodatek 130,00 €. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz spisov, je tožnik v obravnavani zadevi vložil že tretjo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo odškodnine, ki bi mu naj nastala kot posledica škodnega dogodka, kateri je bil tudi predmet kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem v Mariboru št. III K 296/2003. Prvič je tožnik takšno prošnjo vložil 23.11.2009, njegova vloga pa je bila zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja zavrnjena na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Tožnik je namreč želel vložiti tožbo za plačilo odškodnine, ki bi mu naj nastala kot posledica kaznivega dejanja, ki bi ga naj storila A.A. in B.B. kot policista, vendar pa sta bila le ta s sodbo v zadevi III K 296/2003 z dne 20.1.2009 oproščena obtožbe. Zaradi oprostilne sodbe ni mogoče uporabiti 353. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami) glede zastaranja odškodninskega zahtevka, v primeru ko je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, ki podaljšuje čas zastaranja odškodninskega zahtevka na čas zastaranja kazenskega pregona, ampak odškodninska terjatev zastara po pravilih iz 352. člena OZ, to je v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil, v vsakem primeru pa terjatev zastara v roku petih let, odkar je škoda nastala. Glede na to, da se je zatrjevano škodno dejanje zgodilo 24.4.2001, je organ za brezplačno pravno pomoč v zadevi št. Bpp 1257/2009 zaključil, da je tožnikov odškodninski zahtevek zastaral in v skladu s 24. členom ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Drugo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožnik vložil 31.5.2010, ta pa je bila na podlagi 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP in 1. točko drugega odstavka 37. člena zavržena. Enako je organ za brezplačno pravno pomoč z v tem upravnem sporu izpodbijanem sklepu odločil o prošnji vloženi 18.10.2010. Če ZBPP ne določa drugače, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP. Ta v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da pristojni organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.

Po presoji sodišča so bila navedena določila v predmetni zadevi pravilno upoštevana. V predmetni zadevi je bila izdana zavrnilna odločba na podlagi 24. člena ZBPP, dejansko stanje in pravna podlaga pa se nista spremenila. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč postopal pravilno, ko je novo - torej že tretjo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrgel. Tožnik tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more ovreči. Kolikor se njegove navedbe nanašajo na njegovo premoženjsko stanje pa sodišče dodaja, da pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena ZBPP pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Ta pravi, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med ostalim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedene okoliščine in določila so bile pravna in dejanska podlaga za odločitev v zadevi št. Bpp 1257/2009, predstavljajo pa tudi dejansko in pravno podlago za odločitev v tej zadevi, o kateri odloča sodišče v tem upravnem sporu. Ker se torej dejanska in pravna podlaga, na katero se opira tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč, ni spremenila, je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno postopal po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP in tožnikovo prošnjo zavrgel. Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).