Jedro

Toženka je lastnica poslovne stavbe, zato je za presojo pravnega razmerja med strankama pomembna le Pogodba o upravljanju, ki sta jo sklenili toženka in tožnica (upravnica).

Do ugovorov toženke, pri katerih je ta vztrajala tudi nadalje, se tožnica ni opredelila tako, da bi konkretno navedla, da je sporne račune poravnala, oziroma kje točno iz njenih (obsežnih) prilog to plačilo izhaja. Sodišče ni dolžno samo, še zlasti, če so priloge tako obsežne in se za povrh nanašajo še na zbirna plačila, ugotavljati, ali so bili sporni zneski res plačani. Sodišče druge stopnje je zato zneske, za katere je ugotovilo, da so bili prisojeni, toženka pa jim je konkretizirano ugovarjala ves čas postopka, tožnica pa na to konkretno odgovorila, točno kje v prilogah se potrdilo o plačilu nahaja, odštelo od prisojenega zneska.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se prisojeni znesek zniža za 985,08 EUR (na 53.691,51 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 40031/2011 z dne 29. 3. 2011 razveljavi v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka) in da se zaradi delnega umika tožbe v znesku 268,56 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in delnega umika zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega računa do 15. 12. 2010, postopek v tem delu ustavi (II. točka izreka). Razsodilo je, da je toženka dolžna tožnici plačati glavnico v znesku 54.676,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2010 dalje do plačila (III. točka izreka), kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (IV. točka izreka), tožnici pa naložilo, da je dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 844,00 EUR, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od prvega dne zamude dalje do plačila (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se v delu, v katerem je ugodeno zahtevku, in zoper odločitev o stroških postopka, pravočasno pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP(1)) in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico, podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženki naloži plačilo 45.505,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, s stroškovno posledico, nadalje podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Izpodbija odločitev sodišča prve stopnje po posameznih točkah obrazložitve. V 16. in 17. točki je sodišče spregledalo, da je tožnica po tožbi (predlogu za izvršbo) po razdelilnikih 853633, 852726, 853439, 8100577 zahtevala nižje zneske, sodišče pa je seštevalo razdelilnike po tabeli tožnice v njeni tretji pripravljalni vlogi. Razlika znaša 727,69 EUR, sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožničina terjatev po razdelilnikih 852505, 852513 je neutemeljena v skupni višini 871,93 EUR. V 18. točki obrazložitve je sodišče ugotavljalo strošek lastnih storitev tožnice. Lastne storitve so po razdelilnikih 853056, 852920, 843277, 853609 nižje v skupnem znesku 15,47 EUR. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na razhajanje je toženka opozorila v opombah 1, 2, 3, 4 9. točke njene četrte pripravljalne vloge z dne 11. 7. 2014, kar pa je sodišče v 22. točki obrazložitve zmotno štelo kot ugovor toženke zoper napačen izračun. Zaključek sodišča v 19. točki obrazložitve glede seštevka založenih zneskov je napačen, izhodiščni znesek bi lahko bil znesek 58.456,21 EUR, dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno. Sodišče v 21. točki obrazložitve očita, da je izračun toženke glede terjatve tožnice iz njene tretje pripravljalne vloge neutemeljen. Toženka ni navajala, da gre za pravilen izračun, ampak je navedla, da je terjatev manjša kot v predlogu za izvršbo. Gre za primerjalno tabelo po razdelilnikih. Ne držijo navedbe, da toženka razdelilnikom 852831, 852670, 852700, 852750, 852785, 853277, 853439, 853463, 854290 ni ugovarjala, zato jih je sodišče štelo za priznane. Tožena jim je ugovarjala iz naslova stroškov opominjanja, zakonskih zamudnih obresti in materialnih stroškov v skupni višini 82,18 EUR, sodišče je v 46. točki obrazložitve te ugovore zavrnilo, do česar se bo toženka še opredelila v nadaljevanju. Tožnica je tožbo v delu, ki se nanaša na razdelilnik 854290, umaknila (VI/a. točka druge pripravljalne vloge tožnice v zvezi z 2a. točko prve pripravljalne vloge toženke). Toženka ne razume očitkov sodišča v 22. točki obrazložitve, sklicuje se na tabelo v 9. točki svoje četrte pripravljalne vloge, ponovno izpostavlja opombe 1, 2, 3, 4. Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpostavlja račune 035164670, 3419581, 09-360-00549, 221353, 8744, 1000145, za katere je sodišče spregledalo, da so zajeti v posameznih (navedenih) razdelilnikih. Sodišče svoje odločitve v tem delu ni obrazložilo, gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Skupaj gre za znesek 5.673,24 EUR. Vse to je toženka navedla že v 2. točki njene prve pripravljalne vloge, sodišče se do navedb ni opredelilo in je zagrešilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se ni opredelilo do ugovornih navedb toženke glede računov 545-2009, 292786, 2009100661, 2009100658, 2009101171, 2009101141, 2009100302, 2097-09, 1910-09, katere je toženka prerekala v 2. točki njene prve pripravljalne vloge in v 8. točki njene tretje pripravljalne vloge ter tako storilo absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedene fakture specifikacija tožnice še vedno zajema, čeprav iz izpisa odprtih postavk kupcev na dan 5. 8. 2010 in 12. 8. 2010 in seznama neplačanih in delno plačanih računov po dobaviteljih na dan 9. 6. 2011 (kar je toženki posredovala tožnica sama), izhaja, da so bili ti računi plačani le delno, tožnica pa je račune dobaviteljev obračunala in razdelila med najemnike in toženko po posameznih razdelilnikih v celotnem znesku, ki ga sedaj tudi vtožuje. Terjatev po teh računih je neutemeljena v znesku 706,93 EUR. Toženka je mnenja, da znesek 11.506,15 EUR predstavlja znesek, ki bi ga moralo sodišče odšteti od izhodiščnega zneska 58.456,21 EUR in bi izračunalo znesek 46.950,06 EUR. Ob upoštevanju delnih umikov bi znesek znašal 46.681,50 EUR. Sodišče je zavrnilo ugovor toženke po posameznih razdelilnikih glede vtoževanih stroškov opominjanja in zakonskih zamudnih obresti, ki jih je tožnica zaračunavala najemnikom. V tem delu sodba ni obrazložena, se ne da preizkusiti, podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče se sklicuje na prvi odstavek 30. člena Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ-1), ki ni uporabljiv. Toženka je izključna lastnica in ne etažna lastnica poslovne stavbe D, kar ugotavlja tudi sodišče v 8. točki obrazložitve. Gre v celoti za izključno poslovno in ne stanovanjsko oziroma poslovno-stanovanjsko stavbo. Med pravdnima strankama obstaja glede upravljanja in obratovanja izključno pravnoposlovni oziroma pogodbeni odnos, ki sta ga stranki uredili s Pogodbo o upravljanju z dne 19. 2. 2007. Iz določbe točke 3.5.2. pogodbe ne izhaja, da bi se toženka zavezala k plačilu stroškov opominjanja in zakonskih zamudnih obresti, temveč zgolj neplačanih stroškov obratovanja, pa tudi sicer toženka kot lastnica ne more odgovarjati za stroške, ki izhajajo izključno iz subjektivne sfere najemnikov kot dolžnikov. Znesek 46.681,50 EUR je treba znižati še za znesek v skupni višini 1.176,12 EUR. Toženka natančno navaja razdelilnike in sporne zneske po teh razdelilnikih, in kaj ti sporni zneski predstavljajo (opomine, materialne izdatke, zakonske zamudne obresti). Iz 3.5.2 točke pogodbe izhaja, da je bila tožnica po pogodbi zavezana vlagati predloge za izvršbo zoper dolžnike oziroma najemnike, a tega, z izjemo dveh, ni storila. Iz določbe izhaja tudi, da gre za subsidiarno odgovornost lastnika poslovne stavbe oziroma toženke in bi moralo sodišče že iz tega razloga tožbo v celoti zavrniti. Tožnica je bila dolžna najprej terjati najemnike, šele potem bi bila upravičena stroške obratovanja terjati od toženke, a je opustila to svojo pogodbeno obveznost in mora sama nositi te posledice, na kar je toženka opozorila že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje. Dokazno breme glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti glede izterjave najemnikov in nato kvečjemu subsidiarno od toženke, je bilo na strani tožnice. Glede stroškov bi moralo sodišče upoštevati, da je toženka v pravdi uspela z najmanj 60-odstotnim uspehom.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

Pogodba o upravljanju

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili Pogodbo o upravljanju stavbe „D.“. Točka 1.1. prvega člena pogodbe določa, da toženka s pogodbo pooblašča tožnico za upravljanje poslovne zgradbe D., ki je v lasti toženke, na naslovu Š. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da iz navedenega pogodbenega določila smiselno izhaja, da je predmet pogodbe upravljanje poslovne stavbe, ki je v lasti toženke. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožnica obračunavala stroške posameznim najemnikom po prej navedenih prostorih v skladu s Pogodbo o upravljanju. Med strankama ni bilo sporno, da so bili računi izdani neposredno na toženko, ter da jih je toženka izrecno odstopala v plačilo tožnici kot upravniku stavbe.

6. Utemeljeno toženka v pritožbi izpostavlja, da je ob ugotovitvah, da je toženka izključna (in ne etažna) lastnica stavbe, ob tem, da gre izključno za poslovno stavbo, za presojo pravnega razmerja med strankama pomembna izključno pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki. SZ-1 ne ureja razmerij glede izključno poslovnih stavb, gre za predmet svobodnega pogodbenega urejanja.

7. Sodišče prve stopnje je presodilo (46. točka obrazložitve), da toženka ne odgovarja le za obratovalne stroške, temveč odgovarja tudi za vse v zvezi s temi stroški nastale stroške, to pa so tudi stroški opominjanja in zamudne obresti zaradi nepravočasno plačanih obratovalnih stroškov. Ne drži torej pritožbeni očitek, da sodba v tem delu ni obrazložena. Sodišče druge stopnje se strinja s prisojo zamudnih obresti, v tem delu pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje.

8. Utemeljeno pa pritožnica graja, da tožnica ni upravičena do stroškov opominjanja in materialnih stroškov po posameznih razdelilnikih, kar vse je toženka natančno (po posameznem razdelilniku) ugovarjala v prvi pripravljalni vlogi ter ponovno natančno (po posameznem razdelilniku) graja v pritožbi. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da iz točke 3.5.2. zadevne pogodbe ne izhaja, da bi se toženka zavezala k plačilu stroškov opominjanja in materialnim izdatkom. Da bi bila tožnica še dodatno upravičena do teh stroškov, poleg splošno dogovorjenega plačila za upravljanje, bi morali biti tako sama obveznost plačila kot tudi višina teh stroškov (oziroma vsaj način njihove določitve) izrecno dogovorjeni v predmetni pogodbi. Ker v pogodbi ni izrecno dogovorjeno, da je tožnica toženki upravičena dodatno zaračunavati stroške opominjanja in materialne izdatke, tožnica do teh stroškov ni upravičena.

9. Sodišče druge stopnje je zato odštelo prisojene stroške opominjanja in materialne izdatke, ki so bili prisojeni po razdelilnikih, kot jih je tožnica navajala v razpredelnici v svoji tretji pripravljalni vlogi (torej od prisojenega zneska – primerjaj 15. in 16. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Obravnavalo je le tiste zneske po tistih razdelilnikih, ki so v pritožbi izrecno navedeni (konkretizirani).

10. Po navedenem je zato odštelo po razdelilniku 852548 (list. št. 186) 8,78 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852556 (list. št. 187) 8,79 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852564 (list. št. 169) 8,87 EUR stroškov opominjanja in 2,04 EUR materialnih izdatkov; - po razdelilniku 852483 (list. št. 185) 8,80 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852700 (list. št. 189) 8,49 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 8100550 (list. št. 179) 8,85 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852858 (list. št. 176) 8,69 EUR stroškov opominjanja; (ta razdelilnik pritožba navaja dvakrat); - po razdelilniku 852939 (list. št. 170) 8,87 EUR stroškov opominjanja in 2,04 EUR materialnih stroškov; - po razdelilniku 852785 (list. št. 193) 8,79 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852807 (list. št. 177) 8,79 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852831 (list. št. 172) 8,68 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852874 (list. št. 173) 8,68 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852815 (list. št. 174) 8,73 EUR stroškov opominjanja in 2,00 EUR materialnih stroškov; - po razdelilniku 852750 (list. št. 192) 8,85 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852904 (list. št. 183) 8,80 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852920 (list. št. 196) 8,79 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852882 (list. št. 179) 8,88 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852912 (list. št. 182) 8,78 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853005 (list. št. 195) 8,84 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853013 (list. št. 194) 8,88 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 852998 (list. št. 173) 8,87 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853021 (list. št. 182) 8,80 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853048 (list. št. 188) 8,78 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853064 (list. št. 171) 8,87 EUR stroškov opominjanja in 2,04 EUR materialnih stroškov; - po razdelilniku 853056 (list. št. 196) 8,79 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853030 (list. št. 185) 8,80 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853110 (list. št. 194) 8,80 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853382 (list. št. 190) 8,79 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853390 (list. št. 190) 8,79 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853404 (list. št. 190) 8,73 EUR stroškov opominjanja in 2,00 EUR materialnih stroškov; - po razdelilniku 853439 (list. št. 178) 8,68 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853463 (list. št. 192) 8,69 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853420 (list. št. 192) 8,68 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853358 (list. št. 191) 8,85 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853374 (list. št. 191) 8,79 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853510 (list. št. 179) 8,84 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853587 (list. št. 196) 8,78 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853552 (list. št. 183) 8,80 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853501 (list. št. 184) 8,78 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853617 (list. št. 168) 8,87 EUR stroškov opominjanja in 2,04 EUR materialnih stroškov; - po razdelilniku 853161 (list. št. 194) 8,84 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853226 (list. št. 183) 8,80 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853293 (list. št. 189) 2,04 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853285 (list. št. 168) 8,87 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853200 (list. št. 187) 8,80 EUR stroškov opominjanja; - po razdelilniku 853242 (list. št. 185) 8,78 EUR stroškov opominjanja.

11. Skupno gre za znesek 409,70 EUR, ki ga je sodišče druge stopnje odštelo od zneska, prisojenega v III. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje.

12. Pritožba neutemeljeno izpostavlja tudi razdelilnika 853340 in 853269. Sodišče prve stopnje namreč teh dveh razdelilnikov ni obravnavalo (prisodilo), ker nista bila navedena v tabeli tožnice (20. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Zneski po navedenih dveh razdelilnikih niso bili prisojeni.

13. Pritožnica nadalje izpodbija pravilnost 47. točke obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. Sodišče je v tem delu obravnavalo 3.5.2. člen pogodbe v delu, ki določa postopek pri plačilni nedisciplini najemnikov. Pritožnica graja, da iz navedene določbe jasno izhaja, da je bila tožnica zavezana vlagati predloge za izvršbo zoper dolžnike oziroma najemnike, a je to storila le glede dveh, da je bila odgovornost lastnika stavbe subsidiarna ter da je bila tožnica dolžna najprej terjati najemnike, šele potem bi bila upravičena stroške obratovanja terjati od toženke, a je opustila svojo pogodbeno obveznost in mora sama nositi te posledice. Pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje (ki ji sicer pritožba nasprotuje), da toženka niti ni trdila, da tožnica ne bi pisno opomnila dolžnikov, najemnikov. Slednje pa po presoji sodišča druge stopnje niti ni ključno. Ključna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je že v sami pogodbi izrecno zapisano, da „na podlagi Stvarnopravnega zakonika vsi stroški namreč bremenijo lastnika“. Da bi, „z opustitvijo pogodbene obveznosti terjati najprej najemnike“, bila toženka prosta vseh svojih obveznosti, kot si to razlaga pritožnica, iz pogodbe ne izhaja. Jasno pogodbeno določilo je, da stroški bremenijo lastnika. Da bi imeli opomini in uvedbe oziroma postopki izvršb tak pomen, kot jim ga pripisuje toženka, torej, da je toženka prosta svojih obveznosti, bi moralo biti izrecno navedeno v sami pogodbi (pa ni).

Računi

14. Utemeljeno pritožba navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih ugovorov glede računov, navedenih na šesti strani pritožbe (glede terjatve v skupnem znesku 706,93 EUR). Navedenim računom je toženka konkretizirano ugovarjala že v svoji prvi pripravljalni vlogi in pri svojih ugovorih glede navedenih računov tudi vztrajala do konca postopka. Tudi v pritožbi toženka ponavlja, da so bili ti računi plačani le delno, tožnica pa je račune dobaviteljev obračunala in razdelila med najemnike in toženo stranko po posameznih razdelilnikih v celotnem znesku, ki ga sedaj tudi vtožuje. Tem navedbam je tožnica v svoji tretji pripravljalni vlogi splošno ugovarjala in se sklicevala na dopolnitev dokazne dokumentacije z zbirnimi seznami plačil, z navedbami, da ti dokazujejo, da je tožnica poravnala prav račun, ki se nanaša na toženko. Do ugovorov toženke, pri katerih je ta vztrajala tudi nadalje, se tožnica ni opredelila tako, da bi konkretno navedla, da je sporne račune poravnala, oziroma kje točno iz njenih (obsežnih) prilog to plačilo izhaja. Sodišče ni dolžno samo, še zlasti, če so priloge tako obsežne in se za povrh nanašajo še na zbirna plačila, ugotavljati, ali so bili sporni zneski res plačani. Sodišče druge stopnje je zato zneske, za katere je ugotovilo, da so bili prisojeni, toženka pa jim je konkretizirano ugovarjala ves čas postopka, tožnica pa na to konkretno odgovorila, točno kje v prilogah se potrdilo o plačilu nahaja, odštelo od prisojenega zneska.

15. Glede posameznih pritožbeno izpostavljenih računov po posameznih razdelilnikih sodišče druge stopnje ugotavlja sledeče (pod črko se nahaja pritožbeni očitek, sledi odgovor nanj): A Račun št. 545-2009 dobavitelja P., d. o.o. je neupravičeno zajet v razdelilnikih št. 852564 (A 96 in A 133), 852939 (A 99, A 134), 853285 (A 95 in A 132), 853617 (A 94 in A 131), 853064 (A 98 in A 137) v skupni višini 132,66 EUR.

Tožnica je v razdelilniku 852564 (list. št. 169) vtoževala tudi račun 545-2009 dobavitelja P d. o. o. v višini 17,07 EUR in 24,53 EUR. Sodišče druge stopnje je zato odštelo znesek 41,60 EUR.

Po razdelilniku 852939 (list. št. 171). je treba odšteti znesek 15,19 EUR.

Po razdelilniku 853285 (list. št. 168) račun dobavitelja P ni bil vsebovan in zato ni bil prisojen.

Po razdelilniku 853617 (list. št. 168) je treba odšteti znesek 24,68 EUR.

Po razdelilniku 853064 (list. 172) je treba odšteti znesek 13,89 EUR.

B Račun št. 292786 dobavitelja S. d. o. o. je neupravičeno zajet v razdelilnikih 852939 (A 99 in A 134), 853285 (A 95 in A 132), 853617 (A 94 in A 131), 853064 je neupravičeno zajet v višini 141,99 EUR (A 98 in A 137) v skupni višini 141,99 EUR.

Po razdelilniku 852939 (list. št. 171) je treba odšteti znesek 21,48 EUR.

Po razdelilniku 853285 (list. št. 168) je treba odšteti znesek 7,09 EUR.

Po razdelilniku 853617 (list. št. 168) je treba odšteti znesek 34,91 EUR.

Po razdelilniku 853064 (list. št. 171) je treba odšteti 19,65 EUR.

C Račun št. 2009100661 dobavitelja S. d. o. o. je neupravičeno zajet v razdelilnikih št. 852513 (A 90, A 219), 853501, 852998 (A 50, A 150) v skupni višini 11,93 EUR.

Po razdelilniku 852513 na list. št. 196 račun dobavitelja S. d.o.o. ni bil vtoževan in tudi ni bil prisojen.

Po razdelilniku 853501 na list. št. 184 račun dobavitelja S. d.o.o. ni bil vtoževan in tudi ni bil prisojen.

Po razdelilniku 852998 list. št. 173 je treba odšteti 2,98 EUR.

Č Račun št. 2009100658 dobavitelja S. d. o. o. je neupravičeno zajet v razdelilnikih 852513, 853501, 852998 (A 50, A 150) v skupni višini 5,96 EUR.

Po razdelilniku 852513 na list. št. 196 račun dobavitelja S. d.o.o. ni bil vtoževan in tudi ni bil prisojen.

Po razdelilniku 853501 na list. št. 184 račun dobavitelja S. d.o.o. ni bil vtoževan in tudi ni bil prisojen.

Po razdelilniku 852998 (list. št. 173) je treba odšteti 1,49 EUR.

D Račun št. 2009101171 dobavitelja S. d. o. o. je neupravičeno zajet v razdelilnikih 852890, 853200 (A62 in A139), 853552, 853021 v skupni višini 18,88 EUR.

Po razdelilniku 852890 na list. št. 184 račun dobavitelja S. d.o.o. ni bil vtoževan in tudi ni bil prisojen.

Po razdelilniku 853200 (list. št. 187) je treba odšteti 1,61 EUR.

Po razdelilniku 853552 list. 183 račun dobavitelja S. d.o.o. ni bil vtoževan in tudi ni bil prisojen.

Po razdelilniku 853021 (list. št. 182) račun dobavitelja S. d.o.o. ni bil vtoževan in tudi ni bil prisojen.

E Račun št. 2009101141 dobavitelja S. d. o. o., je neupravičeno zajet v razdelilnikih 852890, 853200 (A62 in A139), 853552, 853021 v skupni višini 6,30 EUR.

Po razdelilniku 852890 na list. št. 184 račun dobavitelja S. d.o.o. ni bil vtoževan in tudi ni bil prisojen.

Po razdelilniku 853200 (list. št. 187) je treba odšteti 7,09 EUR.

Po razdelilniku 853552 (list. št. 183) račun dobavitelja S. d.o.o. ni bil vtoževan in tudi ni bil prisojen.

Po razdelilniku 853021 (list. št. 182) račun dobavitelja S. d.o.o. ni bil vtoževan in tudi ni bil prisojen.

F Račun št. 2009100302 dobavitelja S., d. o. o., je neupravičeno zajet v razdelilniku 852858 (A 53) v višini 10,37 EUR.

Po razdelilniku 852858 (list. št. 176) je treba odšteti 4,88 EUR.

G Račun št. 2097-09 dobavitelja V. d. o. o., je neupravičeno zajet v razdelilnikih št. 852564 (A 96 in A 133), 852939 (A99, A134), 853285 (A95 in A132), 853617 (A94 in A 31), 853064 (A98 in A137) v skupni višini 189,42 EUR.

Po razdelilniku 852564 (list. št. 169) je treba odšteti znesek 32,22 EUR in znesek 46,30 EUR.

Po razdelilniku 852939 (list. št. 171) je treba odšteti znesek 28,66 EUR.

Po razdelilniku 853285 (list. št. 168) je treba odšteti znesek 9,46 EUR.

Po razdelilniku 853617 (list. št. 168) je treba odšteti znesek 46,57 EUR.

Po razdelilniku 853064 (list. št. 172) je treba odšteti znesek 26,21 EUR.

H Račun št. 1910-09 dobavitelja V. d. o. o., je neupravičeno zajet v razdelilnikih št. št. 852564 (A96 in A133), 852939 (A99, A134), 853285 (A95 in A132), 853617 (A94 in A131), 853064 (A98 in A137) v skupni višini 189, 42 EUR.

Po razdelilniku 852564 (list. št. 169) je treba odšteti znesek 32,22 EUR in znesek 46,30 EUR.

Po razdelilniku 852939 (list. št. 171) je treba odšteti znesek 28,66 EUR.

Po razdelilniku 853285 (list. št. 168) je treba odšteti znesek 9,46 EUR.

Po razdelilniku 853617 (list. št. 168) je treba odšteti znesek 46,57 EUR.

Po razdelilniku 853064 (list. št. 172) je treba odšteti znesek 26,21 EUR.

16. Skupno gre za znesek 575,38 EUR, ki ga je sodišče druge stopnje odštelo od zneska, prisojenega v III. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje.

17. Glede računov, navedenih v prvem odstavku 5. strani pritožbe, sodišče druge stopnje ugotavlja sledeče (pod črko je naveden pritožbeni očitek, sledi odgovor): A Račun 3516467 (J., d. o. o.) je sodišče upoštevalo le v višini 66,73 EUR namesto v višini 69,49 EUR; sodišče je spregledalo, da je ta račun neupravičeno zajet tudi v razdelilniku 853617 (A94).

Na tem razdelilniku na list št. 168 tožeča stranka sama tega računa ni navajala, torej ga sodišče prve stopnje ni prisodilo.

B Račun 3419581 je sodišče upoštevalo le v višini 4,61 EUR namesto v višini 101,92 EUR; sodišče je spregledalo, da je ta račun neupravičeno zajet tudi v razdelilnikih 852890, (A85), 853552 (A34), 853021 (A39), v skupni višini 97,31 EUR.

Navedeni račun (J., d. o. o.) ni vsebovan v razdelilniku tožnice 852890 (list. št. 184); račun tudi ni vsebovan v razdelilniku 853552 (list. št. 183) in ni bil sploh prisojen, zato ga ni treba odštevati; navedeni račun ni vsebovan v razdelilniku 853021 (list. št. 182), kot je navedeno v 3. pripravljalni vlogi tožnice.

C Račun 09-360-000549 (L., d.o.o.) je sodišče upoštevalo le v višini 1,07 EUR namesto v višini 12,59 EUR; spregledalo je, da je zajet tudi v razdelilnikih 852890 (A85), 853522 (A34), 853021 (A39), v skupni višini 11,52 EUR.

Ta račun ni upoštevan v razpredelnici (list. št. 184) za razdelilnik 852890 in ni bil prisojen; račun ni upoštevan v razpredelnici (list. št. 183) za razdelilnik 853522; račun ni upoštevan v razpredelnici (list. št. 182) za razdelilnik 853021 in ni bil prisojen.

Č Račun 221353 (E., d.d.) je sodišče upoštevalo zgolj v višini 92,66 EUR namesto v višini 2.984,91 EUR, spregledalo je, da je račun neupravičeno zajet tudi v razdelilnikih 852548 (A79), 852912 (A43), 853242 (A81), 853587 (A35), v skupni višini 2.892,25 EUR.

V razpredelnici na list. št. 186 ta račun za razdelilnik 852548 ni upoštevan, zato ni bil prisojen; v razpredelnici na list št. 182 ta račun ni bil vtoževan po razdelilniku 852912 in ni bil prisojen; v razpredelnici na list. št. 185 ta račun ni bil vtoževan po razdelilniku 853242, zato ni bil prisojen; po razdelilniku 853587 pa je tožnica vtoževala zgolj lastne storitve (list. št. 196).

D Račun 8744 (E., d.d.) je sodišče upoštevalo le v višini 1.516,02 EUR namesto v višini 4.059,79 EUR, spregledalo je, da je račun neupravičeno zajet tudi v razdelilnikih 853315 (A106), 852580 (A105), 853080 (A103) v skupni višini 2.543,77 EUR.

Glede razdelilnika 853315 je sodišče prve stopnje v 20. točki obrazložitve navedlo, da ga tožnica v razpredelnici ni navedla, zato tožnica ni upravičena do zneska po tem razdelilniku. Posledično je pritožbena navedba neutemeljena. Tožnica je na list. št. 196 glede razdelilnika 852580 vtoževala zgolj lastne storitve, zato znesek po računu 8744, ki ga izpostavlja pritožba, ni bil prisojen; tudi po razdelilniku 853080 je tožnica vtoževala le lastne storitve (list. št. 196), ne pa zadevnega računa.

E Račun št. 1000145 (Z., d. o. o.) je sodišče upoštevalo le v višini 40,95 EUR namesto v višini 166,58 EUR, spregledalo je, da je račun neupravičeno zajet tudi v razdelilnikih 852580 (A105), 852955 (A102), 853064 (A98), v skupni višini 125,63 EUR.

Po razdelilniku 852580 je tožnica (list. št. 196) vtoževala zgolj lastne storitve, zato je pritožba neutemeljena, enako velja za razdelilnik 852955. V razdelilniku 853064 (A 98) navedeni račun ni naveden, niti ni naveden v razpredelnici na list. št. 171, zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

18. Ker sporni zneski niso bili prisojeni, posebna obravnava pritožbenih očitkov o tem, da se sodišče ni opredelilo do ugovornih navedb in se sodbe ne da preizkusiti, ni potrebna.

Pritožba zoper 16., 17., 18., 19., 21., 22., 23. točko obrazložitve

19. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek. Slednje pritožnica utemeljuje s sklicevanjem na neujemanje zneskov po razdelilnikih 853633, 852726, 853439, 8100577 in po razdelilniku 768107 glede na predlog za izvršbo. Odgovoriti je, da je šlo zgolj za prilagoditev zahtevka s strani tožnice v 3. pripravljalni vlogi po posameznih razdelilnikih. Sodišče pa tudi sicer tožbenega zahtevka ni prekoračilo.

20. Glede razdelilnikov 852505 (A69, A218) in 852513 (A90, A219) pritožba očita, da je sodišče spregledalo, da iz izpisa odprtih postavk izhaja, da najemnik T. d. o. o. po navedenih dveh razdelilnikih ničesar več ne dolguje, saj IOP primarnih razdelilnikov ne zajema in terjatev tožnice ni upravičena, kar je toženka navedla že v 2.b točki 1. pripravljalne vloge, zato je ta terjatev neutemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je toženka slednje navedla (list. št. 89), tožnica pa je odgovorila (list. 124), da vztraja pri razdelilnikih v višini 2.723,44 EUR (obrazloži še, da je razdelilnika vložila v spis in so razvidni tudi obračunani stroški, ki tožnici niso bili poravnani, tožnica jih je preknjižila na toženko po datumu na katerega se nanaša IOP izpis, na katerega se sklicuje toženka). Ker toženka v svoji tretji in četrti pripravljalni vlogi pri navedenih ugovorih ni vztrajala, so neutemeljeni očitki sodišču prve stopnje (da je ugovore spregledalo).

21. Pritožnica nadalje izpodbija 18. točko obrazložitve glede prisoje lastnih storitev tožnice. Navaja štiri razdelilnike in graja, da je na razhajanje opozorila že v opombah v 9. točki njene četrte pripravljalne vloge. Sodišče druge stopnje odgovarja, da je že sodišče prve stopnje v 22. točki obrazložitve pravilno ugotovilo, da toženka ni pojasnila, kako je prišla do izračuna zneska lastnih storitev tožnice. Sodišče druge stopnje se je o tem, da je dokazno podkrepljen izračun tožnice (in o neprepričljivosti navedb glede izračuna toženke), prepričalo z vpogledom v sporne razdelilnike: - Pritožba očita, da po razdelilniku 853056 (A82) stroški znašajo 174,88 in ne 178,54 EUR, kar ne drži. Višji seštevek izhaja iz razdelilnika - gre za seštevek 01 plus čiščenje pod oznako 169 plus hišnik pod oznako 208. - Pritožba očita, da po razdelilniku 852920 (A36) stroški znašajo 190,36 EUR in ne 194,36 EUR, kar ne drži. Višji seštevek izhaja iz razdelilnika - gre za seštevek 01 plus čiščenje plus hišnik.

- Pritožba očita, da po razdelilniku 853277 (A76) stroški znašajo 59,95 EUR in ne 61,27 EUR. Višji seštevek izhaja iz razdelilnika - gre za skupni seštevek, kot to izhaja iz priloge.

- Pritožba očita, da po razdelilniku 853609 (A32) stroški znašajo 295,06 EUR in ne 301,55 EUR. Višji seštevek izhaja iz razdelilnika - gre za seštevek 01 plus 169 čiščenje plus 208 hišnik.

22. Ob tem sodišče druge stopnje še poudarja, da se v 21. točki svoje obrazložitve opredeljuje zgolj do izračunov pravdnih strank kot odgovor pritožbenim navedbam, do same utemeljenosti izračunov, glede zamudne zamudnih obresti, stroškov opominjanja in materialnih izdatkov, pa se je sodišče druge stopnje opredelilo že v 8. točki obrazložitve. Pritožbeni očitki o protispisnosti pa so nerazumljivi.

23. Ob robu sodišče druge stopnje še dodaja, (na posamezne konkretne pritožbene navedbe je pritožbeno sodišče že odgovorilo), da je postopanje sodišča prve stopnje, ki se je osredotočilo predvsem na obravnavo ugovorov toženke glede na navedbe tožnice, ob primerjavi izračunov, pravilno.

24. Ne drži, da je tožnica tožbo v delu, ki se nanaša na razdelilnik 854290, umaknila. V VI. a točki 2. pripravljalne vloge tožnice, ki jo pritožbeno izpostavlja toženka (list. št. 124), je tožnica delno umaknila svoj tožbeni zahtevek glede razdelilnika 854176. 25. Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi pete alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka, in sicer je od prisojenega 54.676,59 EUR odštelo zneska 409,70 EUR in 575,38 EUR, s katerima je toženka uspela na pritožbeni stopnji. Sicer je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

26. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da spremenjena odločitev bistveno ne spreminja s strani sodišča prve stopnje ocenjenega uspeha toženke, zato v odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje ni poseglo (drugi odstavek 154. člena ZPP).

27. Toženka je s pritožbo uspela s sorazmerno majhnim delom, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.