Jedro

Po stališču višjega sodišča vprašanje odprave protipravnosti, s katero sodišče prve stopnje utemeljuje odločitev o prekinitvi postopka, vpliva le na vrsto škode in posledično na pravno podlago zahtevka. Odločitev sodišča prve stopnje ni odvisna od nadaljnjih ravnanj toženke oziroma od izvršitve obveznosti, ki jo je toženki naložilo ustavno sodišče.

V vsakem primeru bo moralo sodišče ugotavljati predpostavke odškodninske odgovornosti, kamor spada tudi protipravnost ravnanja toženke. Za ponovno prekinitev postopka v tej fazi postopka torej ni pravne podlage.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I.»I. Postopek gospodarskega spora opr. št. VII Pg 34/2019, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 29. 8. 2022, se nadaljuje.

II.Postopek gospodarskega spora opr. št. VII Pg 34/2019 se prekine do odprave neustavnosti, ki je bila ugotovljena in njena odprava naložena Občini Domžale z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-265/22-21 z dne 12. 12. 2024, oziroma do sprejema odločitve Občine Domžale, ali spreminja ali potrjuje Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale (uradni vestnik Občine Domžale, št. 10718) v delu zemljišč, ki so predmet tega spora, na podlagi ustrezne strokovne podlage v skladu z ZPNačrt, vendar najdlje do vključno dne 17. 1. 2026.«

2.Zoper II. točko izreka sklepa se je pritožila tožnica in priglasila stroške pritožbenega postopka. Toženka je na pritožbo odgovorila in priglasila stroške z odgovorom na pritožbo.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Tožnica je zemljiškoknjižna lastnica več nepremičnin v poslovni coni B. in večjega kompleksa zemljišč na območju C. v Občini Domžale. Njena pravna prednica je 7. 1. 2019 zoper toženko vložila tožbo na podlagi 26. člena Ustave RS - URS. Toženka je sprejela Odlok o občinskem prostorskem načrtu - OPN Domžale,

s katerim je po tožbenih trditvah nezakonito posegla v pravice oziroma pravne koristi tožnice. Pred uveljavitvijo OPN Domžale so bila namreč zemljišča v poslovni coni B. stavbna zemljišča in so omogočala pozidavo oziroma razvoj proizvodnih dejavnosti, z uveljavitvijo OPN Domžale pa je bila parcelam namenska raba spremenjena v kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Območje C. je bilo opredeljeno kot mešano območje, po spremembi kot območje centralnih dejavnosti, ki dopušča zgolj gradnjo v javnem interesu, ki komercialno naj ne bi bila zanimiva za zasebne investitorje. Tožnici naj bi zaradi spremembe namembnosti nastala škoda.

5.Ustavno sodišče je 12. 12. 2024 na pobudo tožnice odločilo, da je Odlok o OPN Domžale v neskladju z URS in toženki naložilo, da je dolžna ugotovljeno protipravnost odpraviti v enem letu po objavi odločbe. Iz te izhaja, da sprememba namenske rabe ni temeljila na strokovnih podlagah, zato je OPN Domžale v izpodbijanem delu v neskladju s 7. in 10. členom Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt ter posledično tudi s tretjim odstavkom 153. člena URS, po katerem morajo biti predpisi lokalnih skupnosti v skladu z ustavo in zakoni. Ker toženka v postopku sprejemanja odloka ni skrbno ugotovila in presodila vseh okoliščin, ki so upoštevne z vidika zagotovitve pravičnega ravnovesja med interesi skupnosti in interesom posameznika, varovanega s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena URS, pa ustavno sodišče ni moglo presoditi, ali sprememba obstoječe namenske rabe pobudničinih (tožničinih) zemljišč pomeni ustavno dopusten poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena URS. S to odločitvijo je odpadel prejšnji razlog za prekinitev postopka (s sklepom z dne 29. 8. 2022) in sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep.

6.Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da je škodo, nastalo v zvezi z opravljanjem dejavnosti organa lokalne skupnosti, ta dolžan povrniti, če so izpolnjene predpostavke iz 26. člena URS (protipravno ravnanje državnega organa pri delu ali v zvezi z opravljanjem dela) in so poleg tega podane splošne predpostavke odškodninske odgovornosti po 131. členu OZ. Ravnanje je protipravno, če je subjekt ravnal v nasprotju s svojo dolžnostjo oziroma ni ravnal tako, kot bi bilo v konkretnih okoliščinah prav (kaj je prav, pa določajo tudi upravičena pričakovanja tretjih oseb).

7.Za vzpostavitev odškodninske odgovornosti toženke mora biti škoda v vzročni zvezi z očitano protipravnostjo. Tožnica v pritožbi zatrjuje, da ne uveljavlja le škode, ki je v razliki med vrednostjo zemljišča pred in po spremembi namembnosti (torej navadne škode),

pač pa tudi škodo zaradi izgubljene priložnosti za prodajo, saj da v postopku izkazuje, da je imela za sporna zemljišča pred spremembo namembnosti zainteresirane kupce (torej izgubljeni dobiček). Tožnica ga opredeljuje kot izgubo možnosti za prodajo po scenariju 3 vzpostavitve poslovne cone B. Držijo pritožbene trditve, da tožnica v tožbi uveljavlja, da je bila na celotnem območju poslovne cone B. predvidena njena vzpostavitev; stroški bi znašali 10.320.000,00 EUR, dobiček tožnice po tem pa 6.880.000,00 EUR.

8.Ustavno sodišče je v odločitvi U-I-265/2022 z dne 12. 12. 2024 ugotovilo, da v postopku sprejemanja OPN Domžale ni bilo zagotovljeno skrbno tehtanje javnega in zasebnega interesa, ki ga je zahteval 7. člen ZPNačrt. Ker sprememba namenske rabe ni temeljila na strokovnih podlagah, je OPN Domžale v izpodbijanem delu v neskladju s 7. in 10. členom ZPNačrt ter posledično tudi s tretjim odstavkom 153. člena URS, po katerem morajo biti predpisi lokalnih skupnosti v skladu z Ustavo in zakoni. Iz ustavne odločbe je torej mogoče zaključiti, da je bilo ravnanje toženke ob sprejemu OPN Domžale protipravno.

9.Po stališču višjega sodišča vprašanje odprave protipravnosti, s katero sodišče prve stopnje utemeljuje odločitev o prekinitvi postopka, vpliva le na vrsto škode in posledično na pravno podlago zahtevka. Z odpravo protipravnosti po 153. členu URS se namreč manjvrednost zemljišč v nobenem primeru ne bi spremenila. Če bi torej zemljišča v poslovni coni B. ostala nezazidljiva, C. pa bi ostalo območje centralnih dejavnosti, se zaradi odloka, sprejetega v okviru (naknadno dovoljenega) oblastnega ravnanja toženke, navadna škoda ne bi spremenila; tudi dopustni posegi države (in lokalne samouprave) v mirno uživanje premoženja namreč lahko utemeljujejo pravico do odškodnine.

V tem primeru ima tožnica zahtevek na podlagi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Sodišče prve stopnje bi torej kršitev tožničine pravice do zasebne lastnine (in torej kršitev 33. člena URS) moralo presojati.

10.Prav tako bo sodišče moralo odločiti tudi v primeru, da toženka svojega protipravnega ravnanja ne bi odpravila oziroma tega ne bi storila do 17. 1. 2026, ko poteče rok, ki ga je toženki postavilo ustavno sodišče.

11.V zvezi z drugo vrsto zatrjevane škode,

torej dobičkom, ki ga tožnica ni mogla realizirati zaradi nezakonite spremembe odloka, pa je škoda, ki je v vzročni zvezi s kršitvijo 153. člena URS, nastala že s samim sprejemom OPN Domžale. Tudi če toženka ugotovljeno nezakonitost odpravi, s tem nastala morebitna škoda ne bo odpravljena.

Tožnica bo torej upravičena do povrnitve tiste škode, ki je odprava sedaj ugotovljene protipravnosti ne bi odpravila. Z vidika protipravnosti torej ni relevantna le tako imenovana odpravljiva protipravnost,

ki po stališču sodišča prve stopnje ni povsem v vzročni zvezi z zatrjevano škodo. Pri tem namreč ne gre spregledati, da je postopek (kar se tiče uveljavljanja zahtevka iz naslova izgubljenega dobička) v fazi, ko tožnica še lahko dopolnjuje svojo trditveno in dokazno podlago.

12.Sodišče prve stopnje prekinitev postopka utemeljuje na odločitvi, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (prim. 13. v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP). Po stališču višjega sodišča pa glede na zgoraj pojasnjeno v tej zadevi odločitev sodišča prve stopnje ni odvisna od nadaljnjih ravnanj toženke oziroma od izvršitve obveznosti, ki jo je toženki naložilo ustavno sodišče.

13.V tej zadevi je postopek prekinjen do poteka roka, ki je bil toženki dan za prostovoljno izpolnitev sodno naložene obveznosti - odpravo neustavnosti odloka oziroma do roka, ki ga je ustavno sodišče toženki naložilo za prostovoljno odpravo neustavnosti. Iz izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je za sodišče prve stopnje predhodne narave vprašanje odprave odpravljive neustavnosti spornega odloka, saj bi v primeru spremembe namembnosti rabe iz nezazidljivih v zazidljiva zemljišča odpadla protipravnost, ki je v vzročni zvezi s tisto škodo, katere povrnitev zahteva tožnica. Upoštevaje povedano v 9. točki obrazložitve pa je po stališču višjega sodišča s tem določen zgolj rok, od katerega dalje bo prenehala protipravnost ravnanja toženke, a le v zvezi z zatrjevano navadno škodo. Ker bo moralo sodišče prve stopnje v vsakem primeru ugotavljati predpostavke odškodninske odgovornosti, kamor spada tudi protipravnost ravnanja toženke, za ponovno prekinitev postopka v tej fazi torej ni pravne podlage.

14.Glede na navedeno je višje sodišče utemeljeni pritožbi tožnice ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je pravdni postopek prekinilo, razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Objavljen je bil 26. 9. 2018 v Uradnem vestniku Občine Domžale.

2Tako dr. Damjan Možina v: Odškodninska odgovornost države, Pravni letopis 2013, str. 147.

3Padec tržne vrednosti zemljišč na območju C.

4Take primere ureja tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ), prav tako tudi mednarodni predpisi.

5Držijo pritožbene trditve, da tožnica v tožbi uveljavlja tudi, da je bila na celotnem območju poslovne cone B. predvidena njena vzpostavitev; stroški bi znašali 10.320.000,00 EUR, dobiček tožnice po tem pa 6.880.000,00 EUR.

6Prim. tretji odstavek 168. člena OZ: pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.

7Prim. 7. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 26, 33, 153, 153/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 206, 206/1, 206/1-1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 133, 133/3, 168, 168/3 Zakon o prostorskem načrtovanju (2007) - ZPNačrt - člen 7, 10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.