Jedro

Če se pravno vprašanje, ki ga navaja revident, ne nanaša na vsebino zadeve in če ne konkretizira zelo hudih posledic, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper prvostopno sodbo je tožnik po odvetniku dne 27.6.2007 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z navedbo, da gre po vsebini zadeve za pomembno pravno vprašanje, kar utemeljuje s tem, da ima odločitev lahko usodne posledice za določitev meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ker državni organi Republike Slovenije odločajo, da sodi K. v Republiko Hrvaško. Izpodbijana odločitev ima tudi zelo hude posledice za stranko, saj tožnik že vrsto let dokazuje, da je bil oškodovan zaradi izbrisa, vendar tega ni uspel dokazati. Ko se bo izkazalo, da sta bila njegova mati in oče slovenska državljana, bo tožnik lahko uspel s svojimi zahtevki zoper Republiko Slovenijo.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep in odločbo Upravne enote Piran z dne 5.11.2002, v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 24.9.2003. Z navedenim sklepom je bila zavržena tožnikova zahteva za uvedbo postopka za ugotovitev državljanstva tožnikove matere, z odločbo pa je bilo ugotovljeno, da se tožnikov oče A.A., roj 29.3.1922 v K., Hrvaška, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS, do smrti dne 22.9.1977 ni štel za državljana Republike Slovenije Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revident se smiselno sklicuje na 2. in 3. točko 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 potrebno presojati glede na vsebino zadeve. Vsebina zadeve je ugotovitev državljanstva tožnikovih staršev. Revident pa kot pomembno pravno vprašanje navaja morebitne posledice te odločitve za določitev meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. To pa ni pravno vprašanje, ki se nanaša na predmet spora.

Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zgolj s pavšalno navedbo, da ima odločitev, ki se izpodbija v tem upravnem sporu za revidenta zelo hude posledice, revident, upoštevaje že navedeno pravilo dokaznega bremena, zatrjevanemu pogoju za dovolitev revizije ni zadostil. Ni namreč navedel, katere konkretne posledice lahko z zavrnitvijo tožbenega zahtevka zanj nastanejo, da bi jih sodišče lahko presojalo, zlasti ob upoštevanju, da je bilo s pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 23.8.2006 ugotovljeno, da je tožnik na dan 23.12.1990 in 26.2.1992 državljan Republike Slovenije in da so tožnikove navedbe o nastali škodi povsem pavšalne.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Glede na to stroške revizijskega postopka trpi revident sam.