Posredovanje podatkov anonimnega prijavitelja policiji

Datum

14.09.2026

Številka

07120-1/2026/406

Kategorije

Policijski postopki, Posredovanje osebnih podatkov, Postopki na centrih za socialno delo, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatkov anonimnega prijavitelja policiji s strani CSD.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov policiji.

Pravno podlago za posredovanje podatkov policiji poleg 148. člena ZKP predstavljata tudi 112. in 115. člen ZNPPol.

Osebe javnega sektorja lahko posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP-2, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače.

IP v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, če specialni predpis za posamezne primere ne določa drugače.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem nadzornem ali drugem upravnem postopku.

IP pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku  6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP splošno pojasnjuje, da prvi odstavek 148. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – UPB, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US, 53/24, 93/25 – ZNUZJV, 10/26 - ZKOM; v nadaljevanju: ZKP) določa, da mora policija, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V drugem odstavku je določeno, da sme policija, da bi izvršila naloge iz prvega odstavka, zahtevati potrebna obvestila od oseb; opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage; za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru; ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov; razpisati iskanje osebe in stvari, ki se iščejo; v navzočnosti odgovorne osebe opraviti pregled določenih objektov in prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in pregledati določeno njihovo dokumentacijo ter ukreniti in storiti drugo, kar je potrebno.

IP nadalje pojasnjuje, da pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov policiji poleg 148. člena ZKP predstavljata zlasti 112. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 22/25 - UPB;  v nadaljevanju: ZNPPol), ki v prvem odstavku določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti, ter 115. člen ZNPPol, ki določa, da morajo, če policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz obstoječih zbirk podatkov, državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje pristojnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz tega zakona ter zaradi varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države, na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke. Ta določba daje policiji pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov, ki jih Center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) vodi v zbirkah podatkov. Vsebine zbirk osebnih podatkov, ki jih CSD vodi o posameznikih za namen izvajanja javnih pooblastil oziroma socialnovarstvenih storitev, so določene v posameznih zakonih, ki urejajo področja dela CSD in v primeru, da podatek oziroma podatki, ki ga oziroma jih želi pridobiti policija, ni(so) del katere od zbirk podatkov, ki jih vodi CSD, 115. člen ZNPPol ne more biti ustrezna pravna podlaga za posredovanje podatka oziroma podatkov, lahko pa bi to bil 112. člen ZNPPol.

IP nadalje pojasnjuje, da ZVOP-2 vsebuje tudi posebne določbe glede posredovanja osebnih podatkov (39. - 41. člen). Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZVOP-2 lahko osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP-2, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Prejemnik podatkov sme osebne podatke obdelovati samo za namen, za uresničevanje katerega se mu posredujejo. Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZVOP-2 zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebuje (če drug zakon ne določa drugače):

1.podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2.pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3.namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4.predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5.vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6.obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Iz vašega zaprosila za mnenje sicer ni razvidno, ali v konkretnem primeru zahteva policije za posredovanje osebnih podatkov vsebuje vse elemente iz prejšnjega odstavka tega mnenja. Za dopustnost posredovanja osebnih podatkov morajo biti torej (poleg v prejšnjih odstavkih navedenih materialnopravnih pogojev) izpolnjeni tudi formalni pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZVOP-2.

Na podlagi zgoraj omenjenih določb IP meni, da za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov policiji lahko obstaja zakonska podlaga, če so izpolnjeni zgoraj navedeni zakonski pogoji in te podatke policija potrebuje za opravljanje svojih nalog. Pri obdelavi posredovanih podatkov mora policija upoštevati tako zakonske določbe kot splošna načela obdelave osebnih podatkov in jih v skladu s tem ustrezno varovati.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. IP namreč skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, če specialni predpis za posamezne primere ne določa drugače. Šele v drugostopenjskemu postopku bi se, po seznanitvi z vsemi relevantnimi dejstvi in okoliščinami ter presoji relevantnih pravnih podlag, IP torej lahko dokončno in konkretno opredelil do obravnavanega vprašanja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka