Jedro

Solastniški delež do 1/2 spornih nepremičnin na podlagi odredbe o prodaji v času vložitve prošnje ni bil več v posesti tožnikove partnerice. Kot izhaja iz listin upravnega spisa, so tožnik in njegovi družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči, kar je še dodaten razlog za to, da bo morala tožena stranka v ponovnem postopku poleg dejstva, da je bila s strani sodišča odrejena prodaja nepremičnin, upoštevati tudi dejstvo, da so tako tožnik kot njegovi družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 1811/2014 z dne 1. 12. 2014, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je v I. točki izreka odločeno, da se zavrne prošnja z dne 19. 11. 2014 prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči, kot neutemeljena. V II. točki izreka je odločeno, da prosilec v roku 6 mesecev od dneva izdaje te odločbe, ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi postopka opr. št. I K 45789/2013 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V obrazcu Podatki o družinskem članu (l. št. 5), je izrecno navedel oziroma obkrožil, da njegova partnerka ni solastnica nobenega premoženja. Po uradni dolžnosti je ugotovljeno, da je prosilčeva partnerka med drugim do 1/2 solastnica nepremičnine s parc. št. 236/6 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo na naslovu ..., v vrednosti 81.073,00 EUR, kot to izhaja iz vpogleda na Prostorski portal GURS, ki je javna evidenca. Poleg tega je njegova partnerka do 1/2 solastnica še nepremičnin s parc. št. 236/15 in 221/4 k.o. ...

2. Zgoraj navedeno pomeni, da je prosilec v obrazcu prošnje za brezplačno pravno pomoč navedel neresnične podatke, da njegova partnerka ni (so)lastnica nobenega premoženja, saj je v prošnji pod podatki o premoženjskem stanju svoje partnerke povsod izrecno obkrožil „NE“. V skladu s prvim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), se namreč premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč. Peti odstavek 20. člena ZBPP določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

3. Navaja še, da organ ni imel zakonske dolžnosti prosilca pozivati, da se izjasni o tem, zakaj je v prošnji navedel takšne podatke. V skladu z 20. členom ZBPP je namreč za odločitev bistveno samo to, da je prosilec podatek o solastništvu nepremičnega premoženja svojega partnerke zamolčal. Ni relevantno pri tem, da so prosilec in njegova družina upravičeni do denarne socialne pomoči. Kot izhaja iz 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost teh podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov pa določa peti odstavek 20. člena ZBPP.

4. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je polovica stanovanjske hiše že dve leti na dražbi in obremenjena. 2. 11. 2014 je bila dražba na sodišču v Celju. Menil je, da je to že od upnikov in nima pravice, da polovico hiše prijavi. Teh podatkov ni namenoma izpustil. V nadaljevanju navaja svoje socialne in življenjske razmere, ki so ga pripeljale do tega, da je v kazenskem postopku. Navaja, da je bil v mesecu juliju 2014 priprt do 1. 10. 2014. Pogodil se je za dve leti javnih del in kazen 6.000 EUR, ki jih mora oddelati in poplačati. Ker ima rad otroke in družino, sedaj gleda na življenje drugače in si ga želi primerno urediti.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V spornem primeru je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči zaradi tega, ker ni vpisal v obrazec Podtki o družinskem članu (l. št. 5), da ima njegova partnerka v solasti 1/2 nepremičnin s parc. št. 236/6 k.o. ..., 236/15 in 221/4 k.o. ... Kot pravno podlago tožena stranka navaja peti odstavek 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

8. Tožnik vlaga tožbo iz razloga, ker so bile nepremičnine že na javni dražbi in verjetno prodane, kar pomeni, da niso več v solasti njegove partnerke, zato tudi ni teh nepremičnin navedel v obrazcu. Tožbi je priložil Odredbo o prodaji nepremičnine Okrajnega sodišča v Celju z dne 21. 10. 2014, št. 0052IN284/2006, z navedbo nadaljnjih pristopov izvršilnih zadev. Iz navedene odredbe izhaja, da je izdana po členih 181., 184. in 188. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju in se nanaša na prodajo idealnega deleža 1/2 parc. št. 221/4, 236/6 in 236/15 k.o. ..., ki je v naravi stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem na naslovu .... Narok za prodajo je bil na Okrajnem sodišču v Celju razpisan za dne 2. december 2014. Kot je razvidno iz priložene Odredbe o prodaji nepremičnine, je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi številnih izvršilnih naslovov. To pomeni, da dejansko solastniški delež do 1/2 navedenih nepremičnin (parcelne številke so v Odredbi o prodaji nepremičnine identične s parcelnimi številkami na katere se sklicuje tožena stranka), četudi v času izdaje odločbe dne 1. 12. 2014 še ni bilo znano, ali so bile te nepremičnine dejansko prodane (narok za prodajo razpisan za dne 2. 12. 2014), v času vložitve prošnje, ni bil več v posesti tožnikove partnerice. Kot izhaja iz listin upravnega spisa, so tožnik in njegovi družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči, kar je še dodatni razlog za to, da bo morala tožena stranka v ponovnem postopku poleg dejstva, da je bila s strani sodišča odrejena prodaja nepremičnin, upoštevati tudi dejstvo, da so tako tožnik kot njegovi družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči. Utemeljen je tako tožbeni ugovor, da glede na sodno odrejeno prodajo nepremičnin, tožnik ni imel razloga, da kot prava neuka oseba, v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, navede solastni delež svoje partnerke do 1/2 navedenih nepremičnin.

9. Glede na to, da tožena stranka v času odločanju ni razpolagala s sodno Odredbo o prodaji nepremičnine, tega dejstva ni mogla upoštevati pri svoji odločitvi, kar bo storila v ponovnem postopku odločanja.

10. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.