Jedro

V zadevi je bilo kršeno načelo zaslišanje stranke, saj tožena stranka pred izdajo odločbe tožnice ni seznanila z odvetnikovimi odgovori in z dopisom ob vračilu napotnice. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme upreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp A.A. odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo razrešila odvetnika xx, ki je bil z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani določen tožnici za izvajanje dodeljene brezplačne pravne pomoči (točka I izreka) in hkrati odločila, da se namesto tega odvetnika za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči določi Odvetniška družba Odvetniško družbo A. o.p., d.o.o. iz Ljubljane (točka II izreka).

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je v predmetni zadevi tožena stranka z odločbo z dne 5. 10. 2017 tožnici dodelila izredno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje o njenem pravnem položaju in pravnih možnostih v zvezi z uveljavljanjem odškodninske odgovornosti zoper Odvetniško družbo B. zaradi ravnanja v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 878/2014. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik C. C. Dne 19. 2. 2021 je tožena stranka prejela predlog tožnice za razrešitev postavljenega odvetnika, pri čemer je za zastopanje predlagala Odvetniško družbo A. o.p., d.o.o. iz Ljubljane. Tožena stranka je prvotno postavljenega odvetnika seznanila o predlogu za razrešitev.

3. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na pojasnila odvetnika pri vračilu napotnice, ko je le-ta navedel, da se je tožnica pri njem zglasila in mu predložila le del dokumentacije, potrebne za izdelavo pravnega mnenja, ni pa mu podpisala pooblastila, da bi dokumentacijo lahko sam pridobil iz sodnih spisov. Po tem pa mu je sporočila, da se za pripravo mnenja ni odločila. Dne 8. 4. 2021 je tožena stranka prejela tudi dopis odvetnika, v katerem navaja, da v zadevi ne želi več zastopati tožnice zaradi žaljivega odnosa do nje. Tožena stranka je, upoštevajoč pravno podlago ter z namenom, da se doseže razrešitev odvetnika, ki si jo želita obe strani, štela, da je razlog za razrešitev na strani tožnice, ki za zastopanje dejansko želi drugega odvetnika, kar je glede na prakso odločanja Upravnega sodišča RS smiselno mogoče šteti kot razlog za razrešitev odvetnika. Tožena stranka je odvetnika razrešila na podlagi desetega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter tožnici za izvajanje brezplačne pravne pomoči postavila Odvetniško družbo A. o.p., d.o.o., saj jo je tožnica sama predlagala za novega izvajalca brezplačne pravne pomoči. 4. Tožnica v tožbi navaja, da bi morala tožena stranka odvetnika razrešiti na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP, torej s krivdnimi razlogi na strani odvetnika, saj ta ni v redu opravljal svoje dolžnosti. Navaja, za kakšno brezplačno pravno pomoč je bil postavljen odvetnik C. C. ter zakaj z njegovo storitvijo ni bila zadovoljna. Toženi stranki je predlagala razrešitev postavljenega odvetnika in povedala razloge za to ter predlagala drugega odvetnika. Tožena stranka pa tožnico z odgovorom odvetnika ni seznanila, da bi lahko pred izdajo odločbe pojasnila podrobnosti. Med drugim oporeka očitkom, da ni želela podpisati pooblastila. Podpisala je vse, kar ji je dal odvetnik v podpis. Pravnega mnenja od odvetnika nikoli ni prejela, le neke pavšalne navedbe. Tožena stranka pa je ni seznanila z navedbami odvetnika in pozvala, da se do njih izjasni. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje glede razlogov za razrešitev odvetnika, prej pa pridobi mnenje pri Odvetniški zbornici Slovenije, in naj razreši odvetnika iz krivdnih razlogov. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnica predlog za razrešitev odvetnika vložila 19. 2. 2021, kjer je smiselno navedla, da je odvetnik sam želel, da predlaga drugega odvetnika, da do priprave mnenja ni prišlo in da bo kmalu prišlo do zastaranja. Nadalje ugotavlja, da iz listin v spisu izhaja, da tožnica odvetniku ni podpisala pooblastila, da bi lahko dokumentacijo pridobil sam iz sodnih spisov. Dne 10. 4. 2018 je odvetnika obvestila, da v tej fazi mnenja ne potrebuje. Neutemeljene so njene navedbe, da se je odvetnik izogibal izdelavi pravnega mnenja. Sama priznava, da je odvetniku dostavila le del dokumentacije za izdelavo pisnega pravnega mnenja. Ni mogoče slediti navedbam tožnice, da ji tožena stranka v odgovor ni poslala navedb odvetnika, saj gre za odgovor na njen predlog, poleg tega pa ne gre za navedbe, ki bi bile sporne oziroma na katere bi tožena stranka oprla svojo odločitev. Tožena stranka je odločitev o razrešitvi prvotnega odvetnika in postavitvi drugega odvetnika oprla na navedbe v spisu, ki pa jih tožnica ne izpodbija oziroma jih celo potrjuje. Na strani odvetnika niso podani razlogi za razrešitev po devetem odstavku 30. člena ZBPP, ampak je razlog za razrešitev v tem, da tožnica želi zastopanje po drugem odvetniku, po oceni tožene stranke ne po krivdi odvetnika, kar pa se v skladu s prakso odločanja tožene stranke šteje, kot razlog po desetem odstavku 30. člena ZBPP. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne in tožnici naloži plačilo stroškov postopka.

6. Sodišče je v postopek kot stranki z interesom pritegnilo tudi odvetnika C. C. in Odvetniško družbo A. o.p., d.o.o., ki pa na tožbo nista odgovorila.

7. Tožnica v pripravljalni vlogi me drugim ponovno poudarja, da je tožena stranka ni seznanila s pojasnili, ki jih je v postopku razrešitve dobila od razrešenega odvetnika. Opozarja na to, da če je odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči, to pomeni, da upravičenec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do brezplačne pravne pomoči in mora povrniti vse že nastale stroške. Tožnica se je šele z vpogledom v spis seznanila z vso korespondenco med toženo stranko in odvetnikom.

K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je do razrešitve odvetnika in postavitve drugega odvetnika prišlo zaradi krivde na strani odvetnika ali zaradi krivde na strani tožnice. Če bi namreč do razrešitve odvetnika prišlo zaradi krivde na strani tožnice, potem bi na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP tožnica po drugi taki razrešitvi izgubila pravico do brezplačne pravne pomoči in bi morala neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vračati.

10. Tožena stranka je v zvezi s predlogom tožnice za razrešitev odvetnika poslala odvetniku poziv z dne 3. 3. 2021, naj se v roku treh dni opredeli do navedb tožnice, kar je odvetnik z dopisom z dne 17. 3. 2021 tudi storil, s tem dopisom pa tožena stranka ni seznanila tožnice. Potem je tožena stranka z dopisom z dne 19. 3. 2021 še enkrat pozvala odvetnika, naj navede razloge, zaradi katerih ne želi več zastopati tožnice oziroma izdelati pravnega mnenja. Odvetnik je z dopisom z dne 8. 4. 2021 odgovoril, da je ne želi zastopati zaradi žaljivega odnosa. Tudi s tem odgovorom tožena stranka ni seznanila tožnice. Tožena stranka se v odločbi sklicuje tudi na pojasnila odvetnika pri vračilu napotnice, ko je le-ta navedel, da se je tožnica pri njem zglasila in mu predložila le del dokumentacije, potrebne za izdelavo pravnega mnenja, ni pa mu podpisala pooblastila, da bi dokumentacijo lahko sam pridobil iz sodnih spisov. Iz upravnega spisa ni razvidno, da bi pred izdajo izpodbijane odločbe tožena stranka ta dokument poslala tožnici, da se o njem izjasni.

11. V navedeni zadevi je bilo iz zgoraj navedenih razlogov kršeno načelo zaslišanje stranke, saj tožena stranka pred izdajo odločbe tožnice ni seznanila z odvetnikovimi odgovori in z dopisom ob vračilu napotnice. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme upreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. V tem postopku pa tožnici do izdaje izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da bi se izjasnila do navedene dokumentacije. Odločba pa se pri opredelitvi do krivde tožnice sklicuje prav na pojasnila odvetnika pri vračilu napotnice (točka 11 obrazložitve odločbe). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka tožnici dati možnost, da se do vseh zgoraj navedenih dopisov razrešenega odvetnika izjasni.

12. Sodišče je odločilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila pravilno uporabljena pravila postopka. Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi bistvene kršitve določb postopka, se do vseh navedb strank v postopku ni opredeljevalo.

13. Tožeča stranka je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker so se vse stranke glavni obravnavi pisno odpovedale. V takem primeru pa daje 279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1 sodišču izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

14. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v vseh tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.

K točki II izreka:

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožnici skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15 EUR.