Jedro

Izrek odločbe o prekršku po četrtem odstavku 57a. člena ZP-1 mora imeti dva dela: v prvem delu se izreče odprava plačilnega naloga zaradi ugovora, v drugem delu pa se znova odloči o prekršku.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se odpravi izpodbijani plačilni nalog Postaje prometne policije Maribor z dne 31. 12. 2008.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, Postaja prometne policije Maribor, je L. Z. izdal plačilni nalog z dne 31. 12. 2008, na podlagi 57. a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), zaradi prekrška po šestem v zvezi s četrtim odstavkom 135. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), s katerim ji je izrekel globo 500 EUR. Zoper plačilni nalog je bil vložen ugovor, o katerem je prekrškovni organ odločil z odločbo o prekršku z dne 2. 4. 2009 in storilki izrekel enako sankcijo. Storilkino zahtevo za sodno varstvo je Okrajno sodišče v Ljutomeru kot neutemeljeno zavrnilo s sodbo ZSV 766/2010 z dne 25. 3. 2011 in ji naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno odločbo o prekršku je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve četrtega odstavka 57. a člena ZP-1, v zvezi z 2. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 in predlagal, da Vrhovno sodišče odpravi plačilni nalog Postaje prometne policije Maribor z dne 31. 12. 2008, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru ZSV 766/2010-2502 z dne 25. 3. 2011 in odločbo o prekršku z dne 2. 4. 2009. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki in njenemu zagovorniku, ki je nanjo odgovoril ter izrazil strinjanje z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti.

B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je prekrškovni organ o prekršku, ki se nanaša na uživanje alkoholnih pijač takoj po prometni nesreči, po šestem v zvezi s četrtim odstavkom 135. člena ZVCP-1 odločil dvakrat, in sicer s plačilnim nalogom in odločbo o prekršku ter storilki dvakrat izrekel globo, s čimer je kršil načelo ne bis in idem. Po določbi četrtega odstavka 57. a člena ZP-1 bi moral prekrškovni organ na podlagi vloženega ugovora prvotno izdan plačilni nalog odpraviti in nato izdati odločbo o prekršku.

5. Zoper storilko je bil izdan plačilni nalog po 57. a členu ZP-1 (posebni plačilni nalog), ki se lahko izda le zaradi kršitve zakonov o varnosti javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih in o nadzoru državne meje (novela ZP-1G je le drugače opredelila področja njegove uporabe, tako da so namesto izrecne navedbe zakonov našteta področja njegove uporabe). Posebni plačilni nalog je predviden za primer, ko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek ugotovi na podlagi zbranih obvestil in dokazov, ne pa z osebno zaznavo kršitve ali z uporabo tehničnih sredstev ali naprav. Od običajnega plačilnega naloga se razlikuje tudi po poti s pravnimi sredstvi, saj zoper njega ni mogoče vložiti zahteve za sodno varstvo, ampak ugovor, ki šteje kot izjava kršitelja v hitrem postopku. Prekrškovni organ mora zaradi ugovora zoper posebni plačilni nalog svojo odločitev znova pretehtati z vidika vsebine ugovora, ki bo ponavadi vodil v dopolnitev dokaznega postopka, niso pa izključeni niti ugovori pravne narave. Na podlagi ugovora prekrškovni organ nato plačilni nalog odpravi in o ugovoru odloči z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavi. Izrek odločbe mora torej imeti dva dela: v prvem delu se izreče odprava plačilnega naloga zaradi ugovora, v drugem delu pa se znova odloči o prekršku. V obravnavanem primeru je bilo z odločbo o prekršku znova odločeno o glavni stvari, to je o prekršku po šestem v zvezi s četrtim odstavkom 135. člena ZVCP-1, posebni plačilni nalog pa ni bil odpravljen, zato je Vrhovno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka.

6. Vrhovno sodišče je zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano odločbo odpravilo.