Jedro

Predpostavke za naknadno podrejeno kumulacijo zahtevkov določa 185 člen ZPP v zvezi z 2l in 3. odstavkom 182. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sprememba tožbe dovoli. Pritožbeni stroški so nadaljni pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim ni dovolilo spremembe tožbe. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo in navedla, da Zakon o pravdnem postopku izrecno dopušča uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi. V 3. odst. 182. čl. pa je predviden primer eventualne kumulacije. Tožeča stranka lahko s tožbo uveljavlja dva ali več tožbenih zahtevkov tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Tožeča stranka meni, glede na to, da so vsi tožbeni zahtevki v medsebojni zvezi, da ne gre za spremembo tožbe. Sodišče bi moralo prvenstveno obravnavati le primarni zahtevek, šele če bi prišlo do prepričanja, da glavni zahtevek ni utemeljen, ga mora najprej zavrniti, nato pa se spustiti v obravnavanje eventualnega zahtevka. Poleg tega je tožnik primarno zahteval vrnitev kupnine, podrejeni zahtevek pa se glasi na znižanje cene, torej znižanje kupnine. Gre za skrčenje zahtevka, skrčenje zahtevka pa ne pomeni spremembe tožbe. Tožba namreč ni spremenjena, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek. V zahtevku za povrnitev kupnine je namreč vsebovan tudi zahtevek za povrnitev skrčene kupnine, torej konkretno zahtevek za znižanje cene. Če pa sodišče šteje, da gre za spremembo tožbe, pa predlaga, da se ugodi pritožbi in dovoli spremembo tožbe, saj bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankami. Pritožba je utemeljena. Tožnik v tožbi postavlja kot glavni zahtevek vračilo kupnine, kot podrejeni zahtevek pa zamenjavo avtomobila. V pripravljalni vlogi z dne 22.10.1999 uveljavlja dodatni podrejeni zahtevek na znižanje kupnine in plačilo škode. Vsi zahtevki izvirajo iz naslova jamčevanja za stvarne napake. Torej so v mesebojni zvezi in izvirajo iz iste dajanske in pravne podlage. Tako uveljavljanje več tožbenih zahtevkov dopušča 182. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 - v nadaljevanju ZPP) v drugem odstavku. Za spremembo tožbe pa morajo biti izpolnjene še nadaljnje predpostavke, določene v 184. in 185. čl. Zakona o pravdnem postopku. Nesprejemljiva so pravna naziranja tožeče stranke, da v konkretnem primeru dodatni podrejeni zahtevek v vlogi tožeče stranke z dne 22.10.1999 ne predstavlja spremembe tožbe, temveč le skrčitev tožbenega zahtevka. Navesti je, da gre tudi pri eventualni naknadni kumulaciji zahtevkov za spremembo tožbe, ker ZPP v 184. čl. določa, da je sprememba tožbe med drugim tudi uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Poleg tega tožeča stranka s postavitvijo naknadnega zahtevka v vlogi z dne 22.10.1999 ne posega v zahtevke postavljene v tožbi, torej jih ne skrčuje, kot zmotno zaključuje pritožnik. Sodišče druge stopnje meni, da je kljub temu, da se prvotožena stranka s spremembo tožbe ne strinja, treba spremembo tožbe dovoliti, saj so izpolnjene vse pravne predpostavke za spremembo tožbe, določene v 185. čl. zakona in pravdnem postopku ter 3. in 4. odst. 182. čl. Zakona o pravdnem postopku. Vsi tožbeni zahtevki izvirajo iz iste dejanske in pravne podlage, t.j. jamčevanje za stvarne napake. Načelo ekonomičnosti postopka (11. čl. ZPP) zahteva, da se dovoli sprememba tožbe, saj postopek na podlagi nespremenjene tožbe ne bi dokončno uredil razmerja med strankami. Z dovolitvijo spremembe tožbe lahko sodišče prepreči novo pravdo med strankami, s tem pa se tekoča pravda, ki je šele na začetku, ne bo preveč obremenila preveč. Tako je pritrditi tudi pritožbenim stališčem tožeče stranke, da je dovoliti spremembo tožbe, ker bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankami (185. čl. ZPP). Pritožnica je v pritožbi priglasila pravdne stroške. Ob upoštevanju 4. odst. 163. čl. ZPP drugostopenjsko sodišče o njih ni odločalo, pač pa bo moralo o njih odločiti prvo sodišče. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter sklep prve stopnje spremenilo in spremembo tožbe dovolilo (3. tč. 365. čl. ZPP).