Jedro

Ker je tožnik prošnjo za BPP vložil na isti dan, ko sta bili (že) vloženi pravni sredstvi, v zvezi s katerima je zaprosil za BPP, mu BPP za ti ni mogoče priznati, saj pri teh ne gre za stroške, ki bi nastali po dnevu vložitve prošnje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku (po sodbi tega sodišča, I U 820/2022-6 z dne 6. 7. 2022) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za sestavo in vložitev ugovora po izteku roka zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, I 1394/2020 z dne 14. 7. 2021, ter za sestavo pritožbe zoper sklep o zavrženju ugovora Okrajnega sodišča v Ljubljani, I 1394/2020 z dne 28. 10. 2021. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženka sklicuje na drugi odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ugotavlja, da je tožnik prošnjo za BPP poslal po navadni pošti dne 9. 11. 2021, toženka jo je prejela dne 11. 11. 2021. Tožnik je informacijo o vložitvi prošnje toženki poslal tudi po elektronski pošti dne 10. 11. 2021, kar slednja šteje tudi za datum vložitve prošnje. Hkrati pa je tožnik pravna sredstva, na katera se nanaša njegova prošnja za BPP, dne 10. 11. 2021 že vložil. Ker BPP lahko zajema le stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP (tj. po 10. 11. 2021 oz. od 11. 11. 2021 dalje) ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za BPP še niso bila opravljena (toženka se s tem v zvezi sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča, X Ips 296/2014 z dne 13. 11. 2014), je tožnikova prošnja prepozna, BPP pa mu ni mogoče dodeliti.

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Pojasnjuje svoj socialni položaj in izpostavlja, da je v vseh postopkih upravičen do BPP. V konkretnem primeru je zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 1. in 2. stopnje ter vložitev ugovora po izteku roka v izvršilnem postopku zaradi nepravilnosti v tem postopku. Prošnji je tožnik priložil pravno sredstvo, glede na izpodbijano odločbo pa bi moral tožnik stroške zastopanja nositi sam, kar bo dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživljanje, kar je v nasprotju z ZBPP. Tožnik se sklicuje na 13. in 14. člen ZBPP ter na določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki določajo cenzus za dodelitev BPP. Zatrjuje, da je bil „zaradi svojega stanu“, ker je „brezposeln pek“, diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerih prošnje so ugodene in „katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP“. Tožniku je bila zato kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP. Izpodbijani odločbi manjkajo tudi razlogi za zavrnitev prošnje kljub izpolnjevanju vsebinskih in materialnih pogojev. Tožnik glede na navedeno predlaga, da sodišče po opravljenem naroku in njegovem zaslišanju tožbi ugodi ter izpodbijani sklep (pravilno odločbo – op. sodišča) spremeni tako, da njegovi prošnji za BPP v celoti ugodi, podrejeno pa zadevo vrne v ponovno odločanje toženki. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

4. Senat tega sodišča je s sklepom, I U 1743/2022-9 z dne 10. 1. 2023, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik. Ker je dejansko in pravno stanje zadeve enostavno, v zvezi s spornimi vprašanji pa že obstaja ustaljena sodna praksa naslovnega in Vrhovnega sodišča, je senat presodil, da so izpolnjeni pogoji iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 za odločanje po sodniku posamezniku.

5. Sodišče je za dne 2. 2. 2023 v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo, na katerega pa ni pristopila nobena od vabljenih strank (vabili obema sta izkazani). Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 v zadevi zato odločilo brez glavne obravnave.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba ni utemeljena.

7. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pravnih sredstev zoper dva sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani. Toženka je svojo odločitev oprla na drugi odstavek 12. člena ZBPP in ugotovitev, da je tožnik pravni sredstvi, v zvezi s katerima je zaprosil za BPP, vložil na dan vložitve prošnje za BPP, zaradi česar mu BPP s tem v zvezi ni mogoče dodeliti.

8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe obsega tako ugotovljeno dejansko stanje, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo oz. zavrnitev podane prošnje, kot tudi vse ostale elemente obrazložitve, ki jih zahteva 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Tožnikovemu (sicer povsem pavšalnemu) tožbenemu očitku, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusit, sodišče zato ne more slediti.

9. Sodišče dalje ugotavlja, da tožnik v tožbi ne nasprotuje konkretizirano toženkinim ugotovitvam o dejstvih, ki so bistvena za odločitev v zadevi. Tožnik tako ne prereka dejstva, da je prošnjo za BPP poslal z navadno pošto dne 9. 11. 2021, da jo je toženka prejela dne 11. 11. 2021 ter da je tožnik toženki dne 10. 11. 2021 poslal tudi elektronsko pošto z obvestilom o vloženi prošnji za BPP in priloženima pravnima sredstvoma, na katera se je nanašala prošnja za BPP, kar je toženka istega dne tudi prejela. Prav tako tožnik ne prereka dejstva, da so bila pravna sredstva, na katera se je nanašala prošnja za BPP, dne 10. 11. 2021 že vložena. Vsa navedena dejstva sodišče zato šteje za nesporna.

10. Skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP v primeru, če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Slednji zakon, tj. ZUP, mora organ za BPP upoštevati tudi pri presoji pravočasnosti prejete prošnje oz. opredeljevanju, kdaj je bila ta vložena, saj ZBPP s tem v zvezi ne določa (nič) drugače. Ker je tožnik prošnjo za BPP poslal z navadno pošto (dne 9. 11. 2021), bi toženka kot datum vložitve prošnje v skladu s prvim odstavkom 68. člena ZUP mogla šteti datum, ko je to dejansko prejela, tj. datum 11. 11. 2021 – datum 9. 11. 2021 bi bilo kot datum vložitve prošnje v skladu z zakonsko fikcijo iz drugega odstavka 68. člena ZUP mogoče upoštevati zgolj, v kolikor bi bila navedenega dne prošnja toženki poslana priporočeno po pošti, a je tožnik na ta način nesporno ni poslal. Ne glede na navedeno pa sodišče sprejema tudi, da je toženka štela, da je tožnikovo prošnjo prejela že dne 10. 11. 2021, ko ji je tožnik po elektronski pošti poslal obvestilo o vložitvi te prošnje (kateremu sicer, sledeč upravnemu spisu zadeve, prošnje niti ni priložil), saj je s tem ravnala kvečjemu v korist tožnika. Ker je (kot že navedeno) v zadevi nesporno, da sta bili pravni sredstvi, na katera se je nanašala tožnikova prošnja za BPP, dne 10. 11. 2021 že vloženi, je toženka tako utemeljeno zaključila, da sta bili ti že vloženi tudi na dan vložitve prošnje za BPP.

11. ZBPP v drugem odstavku 11. člena določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Ker je tožnik prošnjo za BPP vložil na isti dan, ko sta bili (že) vloženi pravni sredstvi, v zvezi s katerima je zaprosil za BPP, mu BPP za ti ni mogoče priznati, saj pri teh ne gre za stroške, ki bi nastali _po dnevu vložitve prošnje_. Navedeno stališče je skladno tako z ustaljeno prakso naslovnega sodišča (npr. v sodbah, I U 344/2020 z dne 13. 5. 2020, ter, I U 1834/2021 z dne 1. 2. 2022), kot tudi s prakso Vrhovnega sodišča (sodba, X Ips 296/2014 z dne 13. 11. 2014), iz katere izhaja, da BPP ni mogoče priznati za odvetniške stroške, ki so nastali na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ne po dnevu, ko je bila ta prošnja vložena.

12. Izpodbijana odločitev je bila torej pravilno sprejeta na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, pavšalni trditvi tožnika, da je bilo z njo poseženo v njegove ustavne pravice in da je bil z njo neupravičeno diskriminiran zaradi stanu, ki mu pripada, pa ni mogoče pritrditi. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, vendar pa pod pogoji in po postopku, ki ga določa ZBPP. Teh pogojev pa tožnik v konkretnem primeru, kot že obrazloženo, tudi po presoji sodišča ni izpolnjeval. 13. Tožnik v tožbi pojasnjuje tudi svoj socialni položaj in druge življenjske okoliščine (starševstvo, prejemke, dolgove itd.). Ker navedena dejstva za odločitev v zadevi niso relevantna (tožnikova prošnja je bila namreč zavrnjena iz razlogov po drugem odstavku 11. člena ZBPP in ne zaradi neizpolnjevanja materialnih pogojev za dodelitev BPP, na katera bi se navedena dejstva kvečjemu utegnila nanašati), jih sodišče ni ugotavljalo, tako pa tudi ni izvedlo dokaza, predlaganega v potrditev teh dejstev (tj. zaslišanja tožnika). V skladu z 52. členom ZUS-1 je tožnik z navedenim dokaznim predlogom sicer tudi prekludiran, saj ga v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni predlagal, tega pa tudi ni opravičil. 14. Po povedanem je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

**K II. točki izreka:**

15. Odločitev o stroških tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.