Jedro

Stranka ima pravico, da si v sporu majhne vrednosti z izrecno zahtevo po izvedbi naroka zagotovi ustno, neposredno in javno obravnavo svoje zadeve, vendar navedeno ne pomeni, da gre avtomatično za potrebne stroške smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka oziroma obrambo stranke (ki v primeru njenega uspeha bremenijo nasprotno stranko).

Tožeča stranka v pritožbi (smiselno) priznava, da sam narok, brez zaslišanja strank in prič, v obravnavani zadevi majhne vrednosti ni smotrn. Prav tako je od stranke s pooblaščencem, ki je kvalificirani pravni strokovnjak (odvetnik), moč pričakovati, da ve, da bo s tem, ko je izrecno zahtevala izvedbo naroka, sodišče le-tega moralo (na vsak način) opraviti, čeprav se morda na njem ne bo zasliševalo strank in prič (drugi odstavek 454. člena ZPP). Tako bi tožeča stranka lahko zgolj predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in svoje priče, odločitev o potrebnosti izvedbe teh dokazov in posledično naroka pa prepustila sodišču prve stopnje ter se na ta način izognila odvečnim stroškom (t. j. stroškom naroka brez zaslišanj). Ker je kljub temu podala zahtevo za opravo naroka, odgovornosti za njegovo izvedbo, ki nesporno ni v ničemer prispevala k odločitvi v tej zadevi, ne more sedaj prevaliti na sodišče prve stopnje. Odločitev, da je svoje stroške v zvezi s tem dolžna nositi sama, je torej pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu stroškovna odločitev, vsebovana v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi s sodbo z dne 10.7.2020 toženi stranki naložilo, da v roku 8 dni tožeči stranki plača znesek 500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.6.2018 dalje do plačila (I. točka izreka) ter jo hkrati še zavezalo k povrnitvi stroškov postopka tožeči stranki v višini 575,47 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških (II. točka izreka, ki je po vsebini sklep1) v delu, v katerem ji sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za pristop na narok, se pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in navedeni sklep v izpodbijanem (t. j. smiselno zavrnilnem) delu spremeni tako, da ji kot stroške postopka prizna še stroške naroka ter jih v plačilo naloži toženi stranki. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, navedeno stroškovno odločitev v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sklep je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Ureditev postopka v sporih majhne vrednosti je odraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. V primerjavi z rednim pravdnim postopkom je načelo pisnosti postopka bolj izraženo, načelo materialne resnice pa bolj omejeno (npr. 450. člen ZPP).2 V določbah 454. člena ZPP sta uzakonjeni izjemi od načela obligatornosti glavne obravnave. Tako sodišče v primeru, ko po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe ter da nobena stranka izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu (1. odstavek 454. člena ZPP). Enako ravna v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov ter da nobena stranka izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala (2. odstavek 454. člena ZPP). Pomembna posebnost ureditve postopka v sporih majhne vrednosti je tudi, da lahko stranke navajajo dejstva in predlagajo dokaze zgolj v vlogah, ki jih izrecno našteva 452. člen ZPP, dejstva in dokazi, ki jih navajajo oziroma predlagajo izven omenjenih vlog ali na eventualnem naroku, pa se ne upoštevajo (453. člen ZPP).3

7. Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da je s tem, ko je razpisalo narok, na katerem ni zasliševalo strank in prič, očitno samo presodilo, da okoliščine konkretnega primera opravičujejo izvedbo takšnega naroka za odločitev v tej zadevi, ter da zato ni ravnalo pravilno, ko ji kot nepotrebnih ni priznalo stroškov zanj. Takšnemu naziranju v konkretnem primeru ni moč slediti. Tožeča stranka je namreč v dopolnitvi tožbe z dne 1.7.2019 (red. št. 11 spisa) podala izrecno zahtevo za opravo naroka,4 zaradi česar sodišče prve stopnje skladno z 2. odstavkom 452. člena ZPP ni imelo nikakršne možnosti presoje, ali za odločitev zadoščajo pisni dokazi in posledično o potrebnosti naroka, temveč ga je moralo (avtomatično) razpisati.5

8. Seveda ima stranka pravico, da si v sporu majhne vrednosti z izrecno zahtevo po izvedbi naroka zagotovi ustno, neposredno in javno obravnavo svoje zadeve, vendar navedeno ne pomeni, da gre avtomatično za potrebne stroške smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka oziroma obrambo stranke (ki v primeru njenega uspeha bremenijo nasprotno stranko). V tej luči vsaka stranka sama ocenjuje in prevzema tveganje, pri čemer je v skladu z načelom vesti in poštenja v civilnem procesu (11. člen ZPP) postulat, da stranka obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov. Predlog za povračilo stroškov, ki za pravdo niso bili potrebni, pa mora sodišče v skladu s 1. odstavkom 155. člena ZPP zavrniti, čeprav je morda stranka v zadevi v celoti uspela.6

9. Tožeča stranka v pritožbi (smiselno) priznava, da sam narok, brez zaslišanja strank in prič, v obravnavani zadevi majhne vrednosti ni smotrn.7 Prav tako je od stranke s pooblaščencem, ki je kvalificirani pravni strokovnjak (odvetnik), moč pričakovati, da ve, da bo s tem, ko je izrecno zahtevala izvedbo naroka, sodišče le-tega moralo (na vsak način) opraviti, čeprav se morda na njem ne bo zasliševalo strank in prič (2. odstavek 454. člena ZPP). Tako bi tožeča stranka lahko zgolj predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in svoje priče, odločitev o potrebnosti izvedbe teh dokazov in posledično naroka pa prepustila sodišču prve stopnje8 ter se na ta način izognila odvečnim stroškom9 (t. j. stroškom naroka brez zaslišanj). Ker je kljub temu podala zahtevo za opravo naroka, odgovornosti za njegovo izvedbo, ki nesporno ni v ničemer prispevala k odločitvi v tej zadevi, ne more sedaj prevaliti na sodišče prve stopnje. Odločitev, da je svoje stroške v zvezi s tem dolžna nositi sama, je torej pravilna.

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega dela sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

1 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1308/2019 z dne 11.9.2019 in opr. št. III Cp 1022/2015 z dne 6.5.2015. 2 N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 3. knjiga, str. 703. 3 N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 3. knjiga, str. 720 do 724 ter npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, II Cpg 1279/2016 z dne 28.11.2016 in opr. št. II Cpg 878/2015 z dne 18.6.2015. 4 V obravnavani zadevi je zgolj tožeča stranka podala zahtevo za izvedbo naroka. 5 Podobno npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1377/2016 z dne 14.9.2016, opr. št. II Cp 1375/2016 z dne 1.9.2016 in opr. št. II Cpg 1649/2015 z dne 14.12.2015. 6 Smiselno npr. N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 35 do 40. 7 V pritožbi tako sama navaja, da narok v sporu majhne vrednosti, na katerem se problematizirajo zgolj pravna vprašanja oz. vprašanja manjšega pomena oz. vprašanja tehnične narave, ni potreben ter da je pričakovala, da bo sodišče na naroku zaslišalo predstavnike strank. Za uveljavljanje takšnih interesov pa je imela, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, na voljo druge, bolj smotrne procesne institute. 8 Podobno npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 878/2018 z dne 14.12.2018, opr. št. II Cpg 388/2018 z dne 12.9.2018, opr. št. II Cpg 146/2018 z dne 20.6.2018, opr. št. II Cpg 1144/2017 z dne 27.3.2018 in opr. št. II Cpg 702/2014 z dne 24.9.2014. 9 Na ta način se tudi ne bi sama (po nepotrebnem) izpostavila grožnji sankcije iz 3. odstavka 454. člena ZPP.