Jedro

Ne glede na drugačne trditve zagovornika v pritožbi, predlog za izločitev dokazov bil vložen po začetku glavne obravnave. Glavna obravnava se namreč v skladu s prvim odstavkom 321. člena ZKP začne s predstavitvijo obtožnice oz. zasebne tožbe (na okrajnem sodišču s predstavitvijo obtožnega predloga). Glavna obravnava se lahko v posamezni zadevi začne samo enkrat in ta se je v obravnavani zadevi začela 28. 10. 2022. Dejstvo, da je 28. 10. 2022 pomotoma prišlo do tega, da ni bil predstavljen eden izmed obdolžilnih predlogov, ki je bil nato predstavljen na naroku za glavno obravnavo 15. 5. 2023, ne pomeni, da se je takrat glavna obravnava začela znova. Nadalje je potrebno poudariti, da se glavna obravnava začne z branjem obtožnega predloga in ne šele s trenutkom, ko se zaključi predstavitev obtožnega akta. Zato v obravnavani zadevi za presojo, ali je bil predlog za izločitev dokazov vložen pred ali po začetku glavne obravnave, ni odločilnega pomena, da se je predstavitev obdolžilnih predlogov zaključila na naroku 15. 5. 2023. Prav tako ni bistveno, da je predlog za izločitev dokazov bil podan pred začetkom dokazovanja, saj je odločilen trenutek začetka branja obtožnega akta.

Izrek

Pritožba se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izločitev dokazov, ki ga je zagovornik obdolženke vložil dne 28. 10. 2022 in dopolnil 6. 3. 2023. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožil zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in zahtevi za izločitev dokazov ugodi, podredno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je nedovoljena.

4. Kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, drugi odstavek 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) določa, da smejo stranke zahtevati izločitev zapisnikov in drugih dokazov do konca predobravnavnega naroka, če tega naroka ni bilo, pa do začetka glavne obravnave, kasneje pa samo pod pogojem iz 4. točke tretjega odstavka 285.a člena tega zakona tj. da ne gre za očitno zavlačevanje ali zlorabo pravic.

5. V obravnavani zadevi se je kazenski postopek pod opravilno številko I K 18097/2019 začel pred Okrajnim sodiščem v Cerknici. Kasnejše kazenske zadeve I K 63682/2019, I K 55460/2019 (v kateri je ODT prevzel pregon, ki ga je začel oškodovanec kot tožilec), I K 16416/2020, I K 18287/2020, I K 20427/2020 in I K 27865/2020 so bile s sklepi Okrajnega sodišča v Cerknici z dne 16. 10. 2019 (l. št. 117), 3. 12. 2019 (l. št. 234), 15. 1. 2020 (l. št. 295), 19. 3. 2021 (l. št. 425-427) združene v enotno obravnavanje pod opravilno številko I K 18097/2019. 6. S sklepom Vrhovnega sodišča RS I KR 18097/2019 z dne 16. 12. 2021 je pristojnost za odločanje v tej zadevi bila prenesena na Okrajno sodišče v Celju, slednje pa je s sklepom z dne 26. 5. 2022 (l. št. 836) v enotno obravnavanje pridružilo tudi zadevo pod opr. št. I K 30586/2022. 7. Okrajno sodišče v Celju je nato 28. 10. 2022 na naroku za glavno obravnavo najprej obravnavalo predlog ODT, da se iz predmetne zadeve izključi javnost in o tem odločilo s sklepom, nato podalo pravne pouke obdolženki (da se ima možnost izjaviti o tem, ali krivdo za kaznivo dejanje priznava ali ne, da se priznanje krivde ne more preklicati in da se s priznanjem krivde odpoveduje pravici, da sodišče odloča o obtožbi na glavni obravnavi in bo dokazni postopek izveden le glede tistih okoliščin, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije; da da ji ni potrebno ničesar izjaviti v zvezi s tem, ali krivdo za kaznivo dejanje priznava ali ne in da ima pravico do zagovornika; da si lahko zagovornika zagotovi preko Organa za BPP Okrožnega sodišča v Celju, če nima sredstev, da bi si ga plačala sama; da naj pazljivo spremlja potek današnje glavne obravnave; da sme navajati dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo v njeno korist,pričam postavljati vprašanja in dajati pripombe glede njihove izpovedbe. Obdolženka je izjavila, da krivde za očitana kazniva dejanja ne priznava; da jo bo v tej zadevi zagovarjala Odvetniška pisarna Žibret in partnerji, Ljubljana in da je razumela dane pravne pouke.

8. Sodnica je nato sprejela sklep, da se otvori glavna obravnava, ki se prične s predstavitvijo obtožnih predlogov 1) Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt/2987/2019 z dne 5. 7. 2019 (zadeva I K 18097/2019) 2) Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt/12961/2019 z dne 4. 10. 2019 (zadeva I K 53451/2019), 3) Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt/22836/2019 z dne 26. 11. 2019 (zadeva I K 68682/2019), 4) Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt/1860/2020 z dne 5. 3. 2020 (zadeva I K 16416/2020) in 5) Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt/6501/2020 z dne 30. 3. 2020 (zadeva I K 18287/2020), 6) Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt/6865/2020 z dne 14. 4. 2020 (zadeva I K 20427/2020), 7) Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt/2987/2019 z dne 4. 6. 2020 (zadeva I K 27865/2020) in 7) Okrožnega državnega tožilstva v Celju, št. Kt/1042/2022 z dne 13. 5. 2022 (zadeva I K 30586/2022). Po predstavitvi teh obtožnih predlogov je obdolženka izjavila, da je razumela vsebino obtožnih predlogov. Nadalje je bila obdolženka poučena, da se ni dolžna zagovarjati ali odgovarjati na posamezna vprašanja, če pa se bo zagovarjala, ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde; da se je dolžna odzivati na vsa vabila sodišča in sodišču do konca kazenskega postopka sporočiti vsako spremembo naslova, saj v nasprotnem lahko sodišče zoper njo odredi prisilni privod in tudi pripor za zagotovitev navzočnosti na glavni obravnavi, sodnica pa je navzoče tudi obvestila, da se bodo posamične izjave strank zvočno snemale. Šele po vsem navedenem je zagovornik v spis vložil pisno vlogo, naslovljeno "Nagovori, navedbe in predlogi z dne 28. 10. 2022 s prilogami.

9. Ker je v tej vlogi zagovornik predlagal tudi izločitev razpravljajoče sodnice, je slednja pojasnila, da bo o vlogi obrambe odločeno po fazah, in sicer prvenstveno glede izločitve sodnice zaradi morebitne nepravilne dodelitve spisa in šele nato bo sodnica, v kolikor predlogu obrambe, ne bo ugodeno, odločila o izločitvi listin v spisu in glede na to, odločila o svoji morebitni izločitvi, v kolikor bo predlogu obrambe o izločitvi dokazov ugodeno.

10. O predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice je predsednica Okrajnega sodišča v Celju odločila s sklepom Su 157/2022 z dne 7. 11. 2022 (l. št. 867-868), s katerim je predlog obrambe zavrnila, zagovornik pa je na naroku za glavno obravnavo 6. 3. 2023 svoj predlog za izločitev dokazov dopolnil z obsežno vlogo, zaradi česar je sodnica narok za glavno obravnavo preložila.

11. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 15. 5. 2023 (l. št. 970 - 973) izhaja, da je sodišče stranke seznanilo, da je pri otvoritvi glavne obravnave 28. 10. 2022, ki se je nadaljevala 6. 3. 2023, pomotoma izpadla predstavitev subsidiarnega obtožnega predloga oškodovanca kot tožilca z dne 17.10.2019, prevzetem s strani ODT dne 30.12.2019, ki se vodi pod opr. št. I K 55460/2019 in je bil na tem naroku predstavljen tudi ta obtožni predlog, po predstavitvi pa je obdolženka izjavila, da krivde tudi po tem obdolžilnem predlogu ne priznava. Sodišče je nato nadaljevalo glavno obravnavo z zaslišanjem oškodovanca A. A. Glavna obravnava se je nadaljevala na narokih 6. 6. 2023 in 13. 6. 2023, na katerih je prav tako bil zaslišan oškodovanec A. A. 12. Iz povzetega jasno izhaja, da je ne glede na drugačne trditve zagovornika v pritožbi, predlog za izločitev dokazov bil vložen po začetku glavne obravnave. Glavna obravnava se namreč v skladu s prvim odstavkom 321. člena ZKP začne s predstavitvijo obtožnice oz. zasebne tožbe (na okrajnem sodišču s predstavitvijo obtožnega predloga). Glavna obravnava se lahko v posamezni zadevi začne samo enkrat in ta se je v obravnavani zadevi začela 28. 10. 2022. Dejstvo, da je 28. 10. 2022 pomotoma prišlo do tega, da ni bil predstavljen eden izmed obdolžilnih predlogov, ki je bil nato predstavljen na naroku za glavno obravnavo 15. 5.2023, ne pomeni, da se je takrat glavna obravnava začela znova. Nadalje je potrebno poudariti, da se glavna obravnava začne z branjem obtožnega predloga in ne šele s trenutkom, ko se zaključi predstavitev obtožnega akta. Zato v obravnavani zadevi za presojo, ali je bil predlog za izločitev dokazov vložen pred ali po začetku glavne obravnave, ni odločilnega pomena, da se je predstavitev obdolžilnih predlogov zaključila na naroku 15. 5. 2023. Prav tako ni bistveno, da je predlog za izločitev dokazov bil podan pred začetkom dokazovanja, saj je odločilen trenutek začetka branja obtožnega akta.

13. Glede na navedeno je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje iz 6. točke obrazložitve, da je zagovornik predlagal izločitev dokazov po začetku glavne obravnave, medtem ko so pritožbene navedbe, da je obramba predlog za izločitev dokazov v vsebinskem in formalnem smislu podala pred začetkom glavne obravnave, ker se glavna obravnava v formalnem in vsebinskem pomenu razumevanja sploh še ni začela in se je kvečjemu začela 12. 5. 2023 (pravilno 15. 5. 2023), ker so šele takrat bili predstavljeni vsi obtožni predlogi, neutemeljene. Sodišče tako ni napačno in nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, niti ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.

14. Ker je torej predlog za izločitev dokazov bil podan po začetku glavne obravnave, izpodbijani sklep temelji na določbi četrtega odstavka 340. člena ZKP. Ta določa, da senat pred koncem dokaznega postopka izda po uradni dolžnosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloči iz spisov zapisnike in druge dokaze, na katere se po določbah tega zakona ne sme opirati sodna odločba. Poseben sklep izda tudi, če zavrne predlog stranke za izločitev. Sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi zapisnikov in drugih dokazov, se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je predlog za izločitev dokazov bil vložen po začetku glavne obravnave in ga je sodišče zavrglo, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pa posebna pritožba po četrtem odstavku 340. člena ZKP izrecno ni dovoljena.

15. Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (tretji odstavek 402. člena v zvezi s 390. členom ZKP). Glede na tako odločitev se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo ostalih pritožbenih navedb, saj bo te lahko upoštevalo sodišče prve stopnje, ki na izpodbijani sklep ni vezano in lahko svojo odločitev do konca glavne obravnave tudi spremeni, v nasprotnem primeru pa bo zagovornik lahko uveljavljal te navedbe v morebitni pritožbi zoper sodbo.

16. Če bo obdolženki naložena obveznost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.