Jedro

Ker je sodišče prve stopnje že izdalo pravnomočni sklep o poplačilu z dne 18. 7. 2017, ki pomeni končno odločitev o poplačilu upnikovih stroškov postopka (tudi glede stroškov cenilca), nima druga dolžnica pravnega interesa za sprejem (predhodnega) vmesnega sklepa, s katerim se stroški dolžniku šele naložijo v plačilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Druga dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog druge dolžnice za povrnitev stroškov vloženih pritožb z dne 23. 11. 2016 in 31. 7. 2017. 2. Druga dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je bil pravnomočni sklep z dne 18. 7. 2017 v razmerju do druge dolžnice zakonit ali ne, saj je od tega vprašanja odvisna odločitev o utemeljenosti priglašenih pritožbenih stroških. Meni, da ni bil, saj je bil izdan na podlagi nezakonitega sklepa z dne 14. 11. 2016, pri čemer je za odločitev o stroških pomembno, koliko je dolžniku naloženo v plačilo stroškov in ne, koliko cenilec zaračuna svoje delo, upnik pa lahko šele po priznanju stroškov te priglasi kot izvršilne stroške, ki se naložijo v plačilo dolžniku. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje naložiti v plačilo stroške cenilca dolžnikov v sorazmernem deležu glede na lastniške deleže. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se naložijo upniku stroški vseh pritožb. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V položaju, ko izvršilno sodišče pravnomočno odloči o poplačilu celotnih stroškov cenilca iz kupnine za prodane nepremičnine, čeprav o njih predhodno še ni bilo v celoti odločeno, druga dolžnica nima več pravnega interesa za naknadno odločanje o teh stroških. Sodišče, kot tudi stranke postopka, so na pravnomočni sklep vezane (319. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je presoja njegove zakonitosti s strani sodišča, ki je sklep izdalo, za kar si pravzaprav prizadeva druga dolžnica, nedopustna.

5. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti sodne odločbe je kot načelo ustavna kategorija (158. člen Ustave - v nadaljevanju URS), ki zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.1 Pravnomočnost kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena URS) je močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe (pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami).2

6. Sodišče ves čas postopka pazi, da ima stranka pravni interes za sodno varstvo, ki ga zahteva. Pravnega interesa nima tisti, katerega pravni položaj se z zahtevanim sodnim varstvom ne bi mogel izboljšati. Ker je sodišče prve stopnje že izdalo pravnomočni sklep o poplačilu z dne 18. 7. 2017, ki pomeni končno odločitev o poplačilu upnikovih stroškov postopka (tudi glede stroškov cenilca), nima druga dolžnica pravnega interesa za sprejem (predhodnega) vmesnega sklepa, s katerim se stroški dolžniku šele naložijo v plačilo. Čeprav je bilo postopanje sodišča prve stopnje nepravilno, je druga dolžnica s tem, da ni vložila pritožbe zoper navedeno končno odločitev, nezakonitost sprejela in jo sklep veže. Ker nima več pravnega interesa za (vmesno) odločitev o stroških za delo cenilca, se tudi vsi pritožbeni stroški v zvezi s tako odločitvijo pokažejo kot nepotrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Druga dolžnica ob neuspehu s pritožbo sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Bistvo pravnomočnosti je utrditev pravnega razmerja zaradi zaupanja v pravo kot del načela pravne države (2. člen Ustave); s pravnomočnostjo se zagotavlja pravna varnost, stabilnost in učinkovitost celotnega družbenega reda. Glej Jerovšek T. In Kovač P. v: Komentar Ustave Republike Slovenije, dopolnitev - A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, str. 1405 in nasl. 2 Le izjemoma se v pravnomočno odločitev sme poseči z izrednimi pravnimi sredstvi zaradi odprave najtežjih kršitev.