Jedro

Zavarovanje v enem letu zapadlih zneskov preživnine ni možno, če ni izkazano, da je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izterjavo zapadlega zneska, ali da je bila taka izvršba predlagana.

Izrek

Ugovoru se ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo v zavarovanje zahtevka, da se upniku plačuje preživnina, ki dospe v plačilo vsak mesec v znesku 17.022,50 SIT, za čas od 1.10.1999 do 30.9.2000. V ugovoru zoper dovolitev izvršbe dolžnik zatrjuje, da preživnine ni več dolžan plačevati, ker je njegov sin - upnik polnoleten in je po obvestilu Centra za socialno delo ..., ki ga ugovoru prilaga, uveljavljal status brezposelne osebe, šolnino pa mu plačuje urad za delo.

Sodišče prve stopnje je ugovor ocenilo kot neutemeljen in ga poslalo višjemu sodišču v odločitev kot o pritožbi (čl. 58/3 ZIZ), čeprav upnik nanj ni odgovoril in se zato šteje, da so dolžnikove navedbe resnične (čl. 58/1 ZIZ).

Ugovor je utemeljen.

Z izpodbijanim sklepom so s predhodno odredbo zavarovani še ne zapadli zneski zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu (1. odst. 259. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Za tako zavarovanje mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. odst. 257. člena ZIZ). V primerih, ko gre za preživninske terjatve, se obstoj opisane nevarnosti domneva, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana (2. odst. 259. člena ZIZ). Navedene okoliščine v konkretnem primeru niso izkazane in jih upnik niti ne zatrjuje.

Zakoniti pogoji za dovolitev izpodbijane izvršbe torej niso izpolnjeni, zato je pritožbeno sodišče ugovoru ugodilo in odločilo kot v izreku (3. odst. 58. člena ZIZ).