Jedro

Tožnica ima prav, da bo povprečen potrošnik sestavljeno besedo sunroof lahko razumel v obliki dobesednega prevoda kot sončno streho. Sodišče pa meni, da jo bo tako razumel tudi že manj pozoren potrošnik s slabšim znanjem angleščine. Drži tudi to, da si bo pod to besedno zvezo, torej sončna streha, brez reference na konkretno blago in storitve, lahko predstavljal bodisi tendo za zaščito pred soncem, bodisi sončno elektrarno na strehi, vsekakor pa tudi pomično (panoramsko) streho na vozilu. Slednje pa je tudi najbolj verjetno, saj beseda sunroof v prevodu pomeni prav pomično streho, ne pa tende ali fotovoltaične strehe. To izhaja npr. iz Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford-DZS25, kjer je pod geslom sunroof zapisana samo ena razlaga, to je "[pri avtomobilu] pomična/sončna streha". V povezavi z vozili pa bo povprečen potrošnik besedo sunroof oziroma znak SunRoof nedvomno razumel kot pomični streho. Pri tem po presoji sodišča za razumevanje znaka ni relevantno, da je zapisan tako, da se črka "r" zapisuje z veliko.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 31207-986/2019-10 407 z dne 2. 8. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prijavo znamke "SunRoof". Odločila je še, da posebni stroški v postopku niso nastali.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica prijavo vložila za v vlogi našteto blago in storitve iz razredov 6, 12 in 43 Nicejske klasifikacije. Toženka je prijavo zavrnila, ker je presodila, da je podan zavrnilni razlog iz b) in c) točke prvega odstavka 43. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Navaja, da gre za besedno znamko brez dodatnih grafičnih oziroma figurativnih elementov. Trdi, da so relevantna javnost potrošniki, ki zajemajo širok krog javnosti in ki imajo povprečno pozornost razumno obveščenega potrošnika. Po presoji organa bo javnost pomen besedila "SunRoof" takoj prepoznala in ga razumela kot določeno vrsto strehe v vozilu. Zato meni, da znamka opisuje vrsto blaga. Pojasnjuje, da se to besedilo na trgu uporablja za označevanje vrste strehe, na slovenskem trgu pa se velikokrat prevede v pomična streha. Meni tudi, da je znanje angleščine v Sloveniji razširjeno in da bo, glede na to, da gre za običajne besede, to besedilo prepoznala tudi oseba s slabšim znanjem tega jezika. Dodaja, da so vsi proizvodi, za katere je tožnica želela registrirati znak, komplementarni proizvodi oziroma storitve.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnica zoper navedeno odločitev vlaga tožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Uveljavlja, da povprečni potrošnik v izpodbijani odločbi ni definiran. Trdi, da je toženka neobrazloženo povezala izraza "SunRoof" in "pomična streha". Poudarja, da ta dva izraza med seboj nista povezana. Toženki očita, da ni pojasnila, zakaj bi upoštevna slovenska javnost predlagan znak razumela kot pomično streho. Trdi, da toženka trditve o razumevanju slovenskega potrošnika utemeljuje s sklicevanjem na nemška podjetja. Poudarja, da se SunRoof na slovenskem trgu ne prevede kot pomična streha, temveč se uporablja za fotovoltaične strehe. Toženki tudi očita, da ni pojasnila, zakaj je zavrnila registracijo znaka za vse v prijavi našteto blago in storitve v razredih 6, 12 in 43, niti zakaj gre za komplementarne proizvode in storitve. Dodaja, da se vse, kar navaja toženka, nanaša na strehe, teh pa tožnica ni omenjala. Meni, da se zavrnilni razlog iz c) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1 nanaša na javni interes ter da ga mora zatrjevati in dokazovati toženka. Vztraja, da toženka ni dokazala, da je povezava med predlaganim znakom ter blagom in storitvami konkretna, neposredna in razumljiva brez dodatnega pomisleka. Sodišču predlaga naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in jo nadomesti z zanjo ugodno odločbo oziroma vrne zadevo v ponoven postopek toženki, njej pa prizna stroške upravnega spora.

4.Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje in se v bistvenem sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Dodaja, da bi analizo, ki bi dokazovala, da prijavljena znamka potrošnikom omogoča razlikovanje med označenim blagom in storitvami ter da je zato primerna za registracijo, morala opraviti tožnica.

5.Tožnica pri tožbenih navedbah vztrajala tudi pripravljalni vlogi in naroku za glavno obravnavo. Navaja, da besedi, ki sestavljata znak, v prevodu pomenita sončna streha. Trdi, da sončne strehe ni v seznamu blaga in storitev, niti z njo nimajo nič skupnega. Pri svojih navedbah in ugovorih je vztrajala tudi na naroku za glavno obravnavo.

Dokazni postopek

6.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v upravni spis zadeve in naslednje listine v sodnem spisu, ki so bile priložene tožbi: izpodbijana odločba z dne 2. 8. 2021, izjavitev z dne 4. 8. 2o20 in spletna stran ... Prebralo je tudi v tožbi reproducirane izpise spletnih strani na 4., 9., 10., 11. in 12. strani tožbe.

7.Izvedbo dokazov z vpogledom v ostale listine priložene tožbi in izpis spletnih strani na strani 5 tožbe ter na straneh 7 in 8 pripravljalne vloge, je zavrnilo kot nedovoljeno tožbeno novoto na podlagi 52. člena1 in dodatno prvega odstavka 28. člena2 Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), kolikor so bili ti dokazi predlagani po izteku roka za tožbo. Teh dokazov namreč tožnica ni predlagala že v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, niti ni za to zamudo navedla opravičenih razlogov. Sodišče namreč ni sledilo njenim navedbam, da se ti dokazi nanašajo na dokazne teme, na katere v upravnem postopku ni mogla računati. Nasprotno, ti dokazni predlogi se nanašajo prav na dokazne teme, ki jih je toženka obravnavala v pozivu k izjavi št. 31207-986/2019-5 z dne 8. 4. 2020. V tem pozivu se je namreč organ skliceval tako na razumevanje angleščine med slovenskim prebivalstvom, kot tudi na oba izključitvena razloga, na katera je v nadaljevanju oprl izpodbijano odločbo, to je na b) in c) točko prvega odstavka 43. člena ZIL-1.

K I. točki izreka

8.Tožba je utemeljena.

9.Sodišče, enako kot v zadevi I U 302/2021, uvodoma pojasnjuje, da je znamka lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, zlasti iz besed, vključno s priimki in imeni, ali iz slik, črk, številk, barv, oblike blaga ali njegove embalaže ali zvokov, če se lahko s temi znaki blago ali storitve določenega podjetja razlikuje ali razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij ter se ti znaki v registru lahko prikažejo na način, ki Uradu in drugim pristojnim organom ter javnosti omogoči jasno in natančno določitev predmeta varstva, ki je zagotovljeno njihovemu imetniku (prvi odstavek 42. člena ZIL-1).

10.Določenih znakov ni mogoče zavarovati z znamko. Pri njih obstajajo tako imenovani absolutni izključitveni razlogi (43. člen ZIL-1). Med drugim se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je brez slehernega razlikovalnega učinka (točka b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1), niti znak, ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev (točka c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1).

11.Osnovna naloga znamke je razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega.3 Prepoved običajnih (brez razlikovalnosti) in opisnih znamk pa zasleduje še cilj, ki je v javnem interesu. Gre za to, da ostanejo taki znaki prosti in na razpolago vsem v gospodarskem prometu (in ne le enemu gospodarskem subjektu).4

12.Razlikovalni učinek se presoja z vidika povprečnega potrošnika. Zanj velja, da je razmeroma dobro obveščen, razumno pozoren in preudaren. Odločilno je, kako zazna prijavljeno blago ali storitve. Že majhna stopnja razlikovalnega učinka znamke je dovolj, da uporaba točke b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 ne pride v poštev.5

13.Tudi prepoved iz točke c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 sodi v krog absolutnih razlogov za zavrnitev znamke in se ocenjuje iz zornega kota povprečnega potrošnika. Izključuje tako imenovane opisne znake: znake, ki v očeh povprečnega potrošnika, neposredno ali posredno, označujejo eno od bistvenih (osnovnih) lastnosti prijavljenega blaga ali storitev.6 Taki znaki javnosti ne omogočajo, da določi izvor blaga in storitve.7

14.Tako pomanjkanje razlikovalnega učinka, kot opisni značaj znaka se presojata v oziru na prijavljeno blago in storitev.8

15.Povzeto je mogoče zaslediti tudi v ustaljeni sodni praksi. Sodišče Evropske unije je večkrat poudarilo, da se obstoj posameznih absolutnih razlogov za zavrnitev, vedno presoja glede na prijavljeno blago in storitve ter zainteresirano javnost (potrošniki tega blaga in storitev); v obzir se vzame še javni interes.9 Slednji pri odsotnosti razlikovalnosti10 obsega zahtevo, da potrošniku zagotavlja prepoznavo izvora blaga in storitev (omogoči se mu razlikovanje brez možne zmede).11 Javni interes, ki ga ščiti prepoved opisnih znakov,12 pa je v prosti uporabi znakov, ki opisujejo lastnost blaga in storitev ter zajema prepoved, da si take znake lastijo posamezniki na trgu.13 Prvine absolutnih razlogov po točki b) in točki c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 se torej prekrivajo.14 Med drugim to pomeni, da je opisni besedni znak apriori brez slehernega razlikovalnega učinka.15 Besednega znaka ni mogoče registrirati, če vsaj eden od njegovih možnih pomenov izraža značilnost blaga in storitev.16

16.V nadaljevanju je sodišče ločeno obravnavalo izključitvene razloge za blago.17

Opisnost znaka (točka c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1)

17.Kot rečeno, prepoved registracije opisnih znakov ščiti javni interes: da ti ostanejo v prosti uporabi in niso domena podjetja,18 ki jih je prijavilo. Uporabljajo jih lahko vsi gospodarski subjekti svobodno.19

18.Opisni so znaki, ki pri običajni uporabi, z vidika upoštevne javnosti, označujejo prijavljene proizvode ali storitve, bodisi direktno, bodisi posredno (z omembo ene od bistvenih lastnosti). Kot taki imajo neposredno, jasno zvezo s prijavljenim blagom in storitvami na način, ki povprečnemu potrošniku omogoča, da zlahka prepozna opis ali eno od lastnosti proizvodov ali storitev.20 V tem pogledu gre za razumsko predvidevanje, da bo upoštevna javnost znak zaznala kot opis ene od lastnosti blaga ali storitev.21

19.V tem primeru je tožnica želela registrirati znak SunRoof brez kakršnihkoli figurativnih dodatkov in grafičnih značilnosti. Toženka je svojo ugotovitev, da gre za opisni znak in zato za absolutni zavrnilni razlog iz c) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1, oprla na presojo, da povprečni slovenski potrošnik navedeno besedno zvezo razume kot angleško sopomenko za pomično streho na vozilih.

20.Toženka je kot relevantnega potrošnika štela povprečnega potrošnika. Sodišče se strinja, da je relevanten potrošnik za blago in storitve iz vseh treh prijavljenih razredov, ki se nanaša na avtomobile, počitniške prikolice in mobilne bivalne enote, vsak potrošnik, ki je starejši od 18 let. Tak zaključek izhaja že iz narave navedenega blaga in storitev. Ker pa vendarle ne gre za blago in storitve vsakdanje potrošnje, je potrošnikova pozornost sorazmerno večja.

21.Sodišče najprej zavrača, da bi bilo mogoče besedi sun in roof, ki sestavljata znamko, razumeti kako drugače kot angleški besedi za sonce in streho. Ne glede na to, kaj beseda sun lahko samostojno pomeni v slovenščini, je v tem primeru zaradi njene zvezanosti z besedo roof, ki je očitno angleška, prav tako očitno, da je angleška tudi beseda sun.

22.Sodišče se strinja s toženko, da je angleščina med slovenskimi potrošniki že tako razširjena,22 da povprečen potrošnik razume obe v znamki uporabljeni besedi. Gre namreč za povsem običajni besedi za sonce in streho, ki spadata v najbolj osnovni besedni zaklad oseb, ki niso naravni govorci angleščine, in sicer tudi tistih s slabšim znanjem angleščine.

23.Tožnica ima prav, da bo povprečen potrošnik sestavljeno besedo sunroof lahko razumel v obliki dobesednega prevoda kot sončno streho. Sodišče pa meni, da jo bo tako razumel tudi že manj pozoren potrošnik s slabšim znanjem angleščine. Drži tudi to, da si bo pod to besedno zvezo, torej sončna streha, brez reference na konkretno blago in storitve, lahko predstavljal bodisi tendo za zaščito pred soncem, bodisi sončno elektrarno na strehi, vsekakor pa tudi pomično (panoramsko) streho na vozilu. Slednje pa je tudi najbolj verjetno, saj beseda sunroof v prevodu pomeni prav pomično streho, ne pa tende ali fotovoltaične strehe.23 24 To izhaja npr. iz Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford-DZS25, kjer je pod geslom sunroof zapisana samo ena razlaga, to je "[pri avtomobilu] pomična/sončna streha". V povezavi z vozili pa bo povprečen potrošnik besedo sunroof oziroma znak SunRoof nedvomno razumel kot pomični streho. Pri tem po presoji sodišča za razumevanje znaka ni relevantno, da je zapisan tako, da se črka "r" zapisuje z veliko.

24.Za sklep, da je znak opisen, zadostuje, da je eden od njegovih možnih pomenov v očeh povprečnega potrošnika oznaka vrste in lastnosti prijavljenega blaga.26 Ker bo povprečen potrošnik sunroof očitno lahko razumel kot pomično streho na vozilu, za presojo zato ni relevantno, da bi v specifičnem kontekstu tej besedi morebiti lahko pripisal tudi drug pomen (tenda ali fotovoltaična streha).

25.Da za znak velja prepoved iz c) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1, mora imeti dovolj neposredno in konkretno zvezo z zadevnimi proizvodi ali storitvami, tako da zadevni javnosti omogoča, da nemudoma in brez pomisleka prepozna opis teh proizvodov ali storitev ali ene od njihovih lastnosti.27

26.Besedni znak sunroof opisuje eno od možnih značilnosti vozila, to je njegovo pomično streho. Zato je že po naravi stvari opisen za vsa prevozna sredstva (vključno z avtodomi, avtobusi, plovili in podobno ter njihovimi konstrukcijskimi deli in opremo), počitniške, stanovanjske in podobne prikolice iz razreda 12. Enako velja za kovinske proizvode iz razreda 6, za katere je v vlogi izrecno navedeno, da so namenjeni za uporabo pri avtomobilih, počitniških prikolicah in mobilnih bivalnih enotah. Iz tega pojasnila namreč izhaja, da gre za konstrukcije, opremo in materiale, ki so namenjeni za vgradnjo v prej navedeno blago iz razreda 12. Znak pa je očitno opisen tudi za storitve izposoje in oddajanja prej navedenega blaga iz razreda 12 ter njegove opreme, torej za oddajanje mobilnih bivališč in prostorov za začasno bivanje iz razreda 43. Povprečni potrošnik z minimalnim znanjem angleščine bo za te proizvode in storitve besedo sunroof razumel kot opisno v smislu njihove lastnosti. Razumel bo namreč, da gre za proizvode oziroma storitve oddajanja ali izposoje proizvodov, ki vključujejo pomično streho, ne pa za znamko, ki kaže na izvor blaga oziroma storitve.

27.Za ostalo blago in storitve iz navedenih razredov, ki jih tožnica našteva v vlogi, pa opisnost prijavljenega znaka ni očitna. Toženka v izpodbijani odločbi sicer navaja, da so vsi proizvodi in storitve komplementarni, vendar ima tožnica prav, da tega v ničemer ne pojasni. Ne pove namreč, zakaj naj bi bil znak sunroof opisen za v vlogi naštete kovinske proizvode iz razreda 6, kot so na primer kovinske telefonske govorilnice, cevne napeljave iz kovine, kovinski plavajoči kontejnerji, montažni kovinski odri in tribune, kovinski rezervoarji, kovinske lestve, stopnice in stopnišča, kopalni bazeni, kovinske naprave za parkiranje koles, sidra, kovinske sidrne boje, kovinske vrvi, žične vrvi, kovinska žica. Enako velja na primer za vagone, vozičke za prtljago, letala, padala, kolesa, motorna kolesa iz razreda 12 ter za catering, nudenje prostora za taborjenje in kampiranje, storitve počitniških kampov, turistične domove, restavracije, samopostrežne restavracije, hotele, motele in rezervacije za začasno bivanje iz razreda 43. Za vse te proizvode in storitve, ki so prav tako navedeni v vlogi za registracijo, po oceni sodišča ni jasno, v čem naj bi bil prijavljen znak zanje opisen oziroma zakaj naj bi bili komplementarni z vozili, za katera je prijavljen znak sunroof po prej pojasnjenem opisen.

28.Sodišče še dodaja, da za nekatero v točki 27 našteto blago iz razreda 6 in 12 relevanten potrošnik ni povprečen potrošnik, temveč je profesionalec, to je subjekt, ki se ukvarja z določeno dejavnostjo (na primer za kovinske telefonske govorilnice, montažne kovinske odre in tribune, naprave za parkiranje koles, sidra, kovinske sidrne boje, vagone, vozičke za prtljago, letala), oziroma je premožen (letala). Pozornost teh potrošnikov pa je bistveno drugačna, bolj poglobljena, od pozornosti povprečnega potrošnika.

29.Glede na navedeno izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka iz 7. točke pravega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Odsotnost razlikovalnega učinka (točka b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1)

30.Pomanjkanje razlikovalnega značaja pomeni, da znak ne opravlja svoje osnovne naloge - prepoznave porekla blaga oziroma storitev; ta zagotavlja potrošniku ponovitev ali izognitev izkušnji.28 Enako kot pri presoji opisnosti, je treba pri oceni razlikovalnega učinka razčleniti vsa pravno pomembna dejstva glede na prijavljeno blago, s stališča zaznavanja upoštevne javnosti (povprečnih potrošnikov teh izdelkov) in ob upoštevanju javnega interesa. Pri tem je bistven celotni vtis znamke. Okoliščina, da vsak (posamezni) del znamke nima razlikovalnega učinka, ne vodi (avtomatično) do zaključka, da znamka kot celota ni razlikovalna.29

31.Pri presoji pride v poštev le prijavljeno blago v očeh povprečnega potrošnika.30 Znamka mora potrošniku omogočiti ločevanje proizvodov, ki jih označuje, od ostalih, ne da bi to zahtevalo posebno pozornost. Kot pri opisnosti, tudi razlikovalni učinek, potreben za registracijo znamke, ne sme biti odvisen od ravni pozornosti te javnosti. To pomeni, da nivo pazljivosti povprečnega potrošnika ni kriterij pri oceni razlikovalnega učinka.31

32.Tudi za razlikovalni učinek veljajo ugotovitve sodišča v tej sodbi glede razumevanja angleškega jezika, ki ga ima povprečni potrošnik, ter pomena znaka sunroof z gledišča taistega potrošnika. Prav tako za oceno razlikovalnega učinka velja, da zadošča, da je eden od možnih pomenov besednega znaka nerazlikovalen.32

33.Enaki razlogi, na podlagi katerih je sodišče presodilo, da ima znak sunroof opisen značaj za blago in storitve iz 26. točke obrazložitve te sodbe, veljajo tudi za sklep, da za iste proizvode in storitve nima razlikovalnega učinka. Zadevni izdelki so vozila oziroma vrste bivalnih vozil in njihovi deli oziroma storitve oddajanja in izposojanja teh proizvodov. Povprečni potrošnik z minimalnim znanjem angleščine bo zato v zvezi z njimi znak sunroof razumel kot podatek o njihovih lastnosti, ne pa kot znamko, ki kaže na izvor blaga oziroma storitve.

34.Za preostalo blago in storitve pa po presoji sodišča odsotnost razlikovalnega učinka ni očitna, niti ne izhaja iz izpodbijane odločbe. Toženka tudi za ta absolutni zavrnilni razlog ni pojasnila komplementarnosti blaga in storitev, ki bi lahko utemeljevala, da prijavljeni znak nima razlikovalnega učinka. V posledici tega izpodbijane odločbe tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke pravega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Sklepno

35.Po povedanem je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ponovno preizkusiti obstoj absolutnih zavrnilnih razlogov za registracijo znamke. Pri tem bo morala upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. To pomeni, da bo morala obstoj zavrnilnih razlogov preizkusiti za vso blago in storitve, v zvezi s katerim je toženka vložila zahtevo za registracijo znamke ter to ustrezno upoštevati pri odločitvi o tem, glede katerega blaga in storitev morebiti ne obstojijo absolutni zavrnilni razlogi za registracijo znamke. Pred izdajo odločbe bo morala tožnici omogočiti, da se izjavi. Svojo odločitev bo morala ustrezno obrazložiti, tako da bo v primeru morebitnega upravnega spora sodišče odločbo lahko v celoti preizkusilo.

36.Glede na naravo ugotovljene kršitve sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu, naj odloči v sporu polne jurisdikcije. Poleg tega tudi niso izpolnjeni pogoji, ki jih v 65. členu ZUS-1 določa za odločanje v sporu polne jurisdikcije.

K II. točki izreka

37.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in jo je v postopku zastopal patentni zastopnik, se ji po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR. Stroške je toženka dolžna tožnici povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

-------------------------------

1V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

2Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Zastopnik javnega interesa lahko vloži tožbo v primeru, ko ni bil stranka v postopku izdaje upravnega akta, v roku, ki velja za stranko, v korist katere je bil upravni akt izdan.

3Primerjaj prvi odstavek 42. člena ZIL-1. Tako Sodišče Evropske unije v zadevah C-39/97 z dne 29. 9. 1998, osemindvajseti odstavek in C-517/99 z dne 4. 10. 2001, 22. odstavek. Enako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi III Ips 111/2016 z dne 23. 1. 2018, 15. točka.

4Sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 615/2008 z dne 24. 3. 2009, 11. točka, in X Ips 1190/2004 z dne 1. 9. 2005, dvanajsti odstavek.

5Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 142/2013 z dne 19. 11. 2013, 6. točka.

6Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 1190/2004 z dne 1. 9. 2005, 9. odstavek.

7Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 1796/2006 z dne 30. 9. 2008, 7. točka.

8Sodišče Evropske unije v zadevi T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 21. točka, in tam naštete sodbe.

9Sodba Sodišča Evropske unije T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 21. in 22. točka ter tam naštete sodbe.

10To je izključitveni razlog po točki b) prvega odstavka 43.člen ZIL-1.

11Sodba sodišča Evropske unije C-37/03 z dne 15. 9. 2005, 60. točka.

12Ta prepoved ustreza točki c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1.

13Sodbe Sodišča Evropske unije T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 24. in 25. točka, T-669/20 z dne 2. 3. 2022, 37. točka, T-133/19 z dne 25. 6. 2020, 19. točka, C-488/16 z dne 6. 9. 2018, 36. točka ter tam naštete sodbe.

14Sodba Sodišča Evropske unije T-211/2020 z dne 20. 10. 2021, 20. točka in tam omenjena sodba.

15Sodba Sodišča Evropske unije T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 26. točka in tam omenjena sodba.

16Sodbi Sodišča Evropske unije T-669/20 z dne 2. 3. 2022, 54. točka in tam naštete sodne odločbe, C-191/01 z dne 23. 10. 2003, 32. točka.

17Absolutni razlogi za zavrnitev znamke se tehtajo samostojno (ločeno, so neodvisni; sodbe Sodišča Evropske unije T-211/2020 z dne 20. 10. 2021, 21. točka, T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 64. točka, T-118/06 z dne 2. 4. 2009, 26. točka, C-37/03 z dne 15. 9. 2005, 59. točka in ostale).

18S tem se prepreči položaj, ko bi si eno podjetje na trgu prilastilo opisni znak na račun ostalih, tudi svoje konkurence in ji s tem preprečilo uporabo besed za opis svojih izdelkov (sodba Sodišča Evropske unije T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 31. točka).

19Sodbe Sodišča Evropske unije T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 66. točka, T- 332/16 z dne 7. 12. 2016, 17. točka, T-118/06 z dne 2. 4. 2019, 25. točka, T-334/03 z dne 12. 1. 2005, 23. točka in tam naštete sodne odločbe.

20Sodbe Sodišča Evropske unije T-133/19 z dne 25. 6. 2020, 22. točka, T-86/19 z dne 13. 5. 2020, 35. točka, T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 28. točka, T-610/2015 z dne 30. 9. 2015, 18. točka, T-458/13 z dne 16. 10. 2013, 16. točka, T-334/03 z dne 12. 1. 2005, 24. in 25. točka ter tam naštete sodbe.

21Sodba Sodišča Evropske unije T-423/18 z dne 7. 5. 2019, 43. točka in tam omenjene sodbe.

22Glede razširjenosti angleščine med slovenskimi potrošniki gl. npr. sodbe tega sodišča I U 1087/8009 z dne 9. 3. 2010, I U 778/2017 z dne 7. 9. 2017 in I U 117/2018 z dne 2. 7. 2019 ter Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 1190/2004 z dne 1. 9. 2005. Tožbeno sklicevanje na sodbo Sodišča Evropske Unije C-421/04 z dne 9. 3. 2006 ni relevantno, saj je sodišče tam presojalo registracijo znamke z nemško besedo v Španiji, kar pa je očitno povsem drugačna okoliščina.

23Webster dictionnary: a panel in an automobile roof that can be opened (https://www.merriam-webster.com/dictionary/sunroof?utm_campaign=sd&utm_medium=serp&utm_source=jsonld)

24Oxford dictionnary: a part of the roof of a car that you can open to let air and light in (https://www.oxfordlearnersdictionaries.com/definition/english/sunroof?q=sunroof).

25Veliki angleško slovenski slovar Oxford, ur. Simon Krek, Ljubljana, DZS, 2005-2006.

26Gl. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 1190/2004 z dne 1. 9. 2005, pa tudi sodbi Sodišča Evropske Unije C-191/01 P z dne 23. 10. 2003, tč. 32, in C-326/01 P z nde 5. 2. 2004, tč. 28.

27Gl. sodbo Splošnega sodišča Evropske Unije T‑117/18 do T‑121/18 z dne 26. 6. 2019, tč. 32.

28Sodbe Sodišča Evropske unije T-197/21 z dne 9. 3. 2022, 22.točka, T-211/20 z dne 20. 10. 2021, 18. točka, T-133/19 z dne 25. 6. 2020, 54. točka in tam omenjene sodbe.

29Sodba Sodišča Evropske unije C-304/06 z dne 8. 5. 2008, 41. točka in tam omenjene sodbe.

30Sodba Sodišča Evropske unije T-211/20 z dne 20. 10. 2021, 44. točka in tam naštete sodbe.

31Sodba Sodišča Evropske unije T-123/18 z dne 14. 2. 2019, 17. točka in tam naštete sodbe. Enako v sodbah T-211/20 z dne 20. 10. 2021, 53. točka in C-311/11 z dne 12. 7. 2012, 50. točka.

32Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 1190/2004 z dne 1. 9. 2005, enajsti odstavek.

Zveza

Zakon o industrijski lastnini (2001) - ZIL-1 - člen 43, 43/1 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/1, 237/1-7

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.