14. 6. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Zdravka Poglajna, Straža, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o., Ljubljana, na seji 14. junija 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 170/2017 z dne 1. 6. 2017 in zoper sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. ZSV 38/2016 z dne 29. 5. 2017 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu, s katero je bilo delno ugodeno pritožnikovi zahtevi za sodno varstvo tako, da je bil izpodbijani plačilni nalog Policijske postaje Dolenjske Toplice spremenjen tako, da je bil pritožniku izrečen opomin namesto globe za prekršek po sedmem odstavku 5. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1), za ostale prekrške pa mu je bila izrečena nižja globa. Izpodbija tudi sodbo Višjega sodišča, ki je ugodilo pritožbi prekrškovnega organa, Policijske postaje Dolenjske Toplice, zoper sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu o zahtevi za sodno varstvo, s katero je bil postopek zoper pritožnika ustavljen na podlagi prve točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Višje sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da se postopek zoper pritožnika ne ustavi in ga vrnilo v ponovno odločanje Okrajnemu sodišču v Novem mestu. Pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz 23. in 25. člena Ustave in predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe.

2.Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 66. člena ZP-1, ki določata pravico prekrškovnega organa do pritožbe zoper odločbo sodišča o zahtevi za sodno varstvo. Svoj pravni interes utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, nezakonito in neustavno kategorizacijo njegovih parcel v javno cesto ter s številnimi prekrški, ki naj bi iz tega izvirali.

3.Zatrjuje, da je izpodbijana ureditev v neskladju s 23. in 25. členom Ustave, ker omogoča, da prekrškovni organ vloži pritožbo zoper odločbo, s katero naj bi sodišče odločilo, da je državni organ neutemeljeno posegel v pravico državljana. Prekrškovni organ naj kot oblastni organ ne bi mogel biti nosilec ustavnih pravic in naj ne bi smel imeti aktivne legitimacije za vlaganje pravnih sredstev proti odločitvam sodišč.

B.

4.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 170/2017 z dne 1. 6. 2017 zavrglo, ker pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev (1. točka izreka).

5.Ustavno pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. ZSV 38/2016 z dne 29. 5. 2017 je Ustavno sodišče zavrglo, ker pritožnik v primeru iz prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) vloge ni dopolnil v skladu s pozivom Ustavnega sodišča (1. točka izreka).

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

7.Izpodbijane določbe ZP-1 ne učinkujejo neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Z ostalimi navedbami pritožnik prav tako ne more utemeljiti pravnega interesa. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete in sedme alineje prvega odstavka 55.b člena ter tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik Marko Šorli je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik

[1]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-950/14 z dne 12. 5. 2016 (Uradni list RS, št. 38/16).