Jedro

Kljub temu da pogodbi urejata isto pravno poslovno življenjsko razmerje, vsebujeta različna dogovora o krajevni pristojnosti. Takšen pogodbeni dejanski stan pritrjuje tožniku, da je prvi toženec pristal na krajevno pristojnost sodišča v Celju. To sicer ne pomeni, da je pristojnost dogovorjena samo za celjsko sodišče, prav gotovo pa ima tožnik možnost izbire, da se odloči za celjsko (ali koprsko) sodišče. Ker bi morebitna delegacija pristojnosti okrnila tožnikovo izbirno upravičenje, so pogoji za delegacijo v takšnem primeru bistveno strožji in zajemajo zlasti druge tehtne razloge po 67. členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je 18. 10. 2021 vložil tožbo, s katero od prvega in drugega toženca zahteva plačilo 2.213.483,80 EUR s pripadki.

2. Toženca sta podala predlog, naj Vrhovno sodišče v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi Okrožno sodišče v Kopru kot krajevno pristojno sodišče v tej zadevi. Ker imajo tožnik, oba toženca in predlagane priče prebivališče oziroma sedež na območju Okrožnega sodišča v Kopru, se bo tam lažje in z bistveno nižjimi stroški izvedel postopek.

3. Tožnik predlogu nasprotuje, saj bi bilo z delegacijo pristojnosti zaradi potencialne prepletenosti sodnega oseba z interesi A. vprašljivo nepristransko in neodvisno sojenje. V primeru njegovega uspeha bodo za domač nogometni klub in primorsko okolje nastale velike posledice, kar bi utegnilo vplivati na pristransko odločanje v tej zadevi. Navaja tudi, da instituta delegacije pristojnosti ni mogoče uporabiti v primeru dogovorjene krajevne pristojnosti, saj gre za izigravanje pravic. Prvi toženec je prostovoljno in izrecno pristal na krajevno pristojnost sodišča v Celju.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Temelj delegacije po 67. členu ZPP je načelo ekonomičnosti. Do prenosa krajevne pristojnosti lahko pride, kadar se izkaže, da bi bilo smotrno, če bi o zadevi namesto krajevno pristojnega sodišča odločalo neko drugo stvarno pristojno sodišče. Drugačen pa je položaj, kadar sta stranki sklenili sporazum o krajevni pristojnosti (69. člen ZPP), saj bi ena stranka s prenosom pristojnosti lahko obšla dogovor o prorogaciji.1 Pogoji za delegacijo so zato v tem primeru bistveno strožji in zajemajo zlasti druge tehtne razloge po 67. členu ZPP.2

6. Ob pregledu spisa je bilo ugotovljeno, da je bila med tožnikom in prvim tožencem dne 25. 4. 2017 sklenjena _Pogodba o poslovnem sodelovanju_, s katero sta se dogovorila, da bo spore, povezane s to pogodbo, reševalo stvarno pristojno sodišče v Celju (6. člen pogodbe, priloga A2). Naknadno sta tožnik in prvi toženec dne 31. 8. 2017 sklenila še _Pogodbo o delu športnega direktorja_, v kateri je glede reševanja morebitnih sporov dogovorjena pristojnost sodišča v Kopru (12. člen pogodbe, priloga A3). Iz prve pogodbe izhaja, da bosta poslovno sodelovala, druga pogodba pa nekoliko nadrobneje napolnjuje vsebino njunega sodelovanja. Pogodbi se torej vsebinsko dopolnjujeta in skupaj celovito opredeljujeta pravno poslovnega razmerja med tožnikom in prvim tožencem.

7. Iz tožnikovih tožbenih trditev izhaja, da se predmetni spor nanaša na kršitev obeh pogodb. Kljub temu da pogodbi urejata isto pravno poslovno življenjsko razmerje, vsebujeta različna dogovora o krajevni pristojnosti. Takšen pogodbeni dejanski stan pritrjuje tožniku, da je prvi toženec pristal na krajevno pristojnost sodišča v Celju. To sicer ne pomeni, da je pristojnost dogovorjena samo za celjsko sodišče, prav gotovo pa ima tožnik možnost izbire, da se odloči za celjsko (ali koprsko) sodišče. 8. Ker bi morebitna delegacija pristojnosti okrnila tožnikovo izbirno upravičenje, so pogoji za delegacijo v takšnem primeru bistveno strožji in zajemajo zlasti druge tehtne razloge po 67. členu ZPP.

9. Toženca sta kot razlog delegacije pristojnosti navajala, da bi se postopek izvedel lažje in z bistveno nižjimi stroški, nista pa navajala drugih tehtnih razlogov. Okoliščine glede prebivališč tožnika, prvega toženca in morebitnih prič so obstajale že ob sklenitvi pogodb. Ker so pogodbene stranke že ob podpisu pogodbe, s katero so se sporazumele o pristojnosti določenega sodišča, morale razmišljati o razlogih za tak zapis, ni razlogov za spreminjanje njune volje.3 Tedaj so tehtale različne razloge, med katerimi očitno ni prevladalo načelo ekonomičnosti. Ker ima tožnik pooblaščenca iz Raven na Koroškem, prvi toženec pa iz Ljubljane, tudi ne sledi, da bi bila izvedba dokaznega postopka pred celjskim sodiščem tako neekonomična, da bi ta okoliščina sama po sebi mogla premostiti pogodbeno voljo pravdnih strank oziroma zadostiti bistveno strožjim pogojem za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.

10. Vse povedano utemeljuje zavrnitev predloga za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. 1 Gl. sklep I R 19/2002 in sklep I R 32/2000. 2 N. Betetto v L. Ude in drugi, Pravni postopek: Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 290. 3 Prim. sklep I R 33/2018.