Jedro

Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in spremembe v zemljiški knjigi, ne ločuje posameznih vrst vpisov. Ta prepoved tako učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo, ki naj bi se vpisala v korist predlagateljeve bivše žene) in spremembe v zemljiški knjigi, kjer je takšna zaznamba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pri nepremičnini, parc. št. X, k.o. L, se dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in obdržalo v veljavi sklep, ki ga je izdala zemljiškoknjižna referentka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj. Trdi, da pravni temelj pridobitve pravice in temelj za priznanje obveznosti in pravnih koristi dokazuje pogodba o ureditvi statusnih razmerij z MŠ, ki je točno določena oseba in ki ji ni treba vstopati v postopek, saj ji predlagatelj pravico v celoti priznava. S sodbo o razvezi zakonske zveze dokazuje izvršilni naslov za izvedbo obveznosti in pravne koristi, ki so izvršljive z dne 10. 10. 2008 in to ne glede na, katero koli drugo okoliščino, ki je podana v zaznambi črne gradnje, ki jo mora predlagatelj upoštevati glede tretjih oseb, kar pa ne velja za zakonskega partnerja, ki se mu priznava njegova pravica s pogodbo in predlogom za vpis predznambe zemljiškega dolga in pravice stvarnega bremena. Zemljiškoknjižni predlog dopolnjuje z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim dovoljuje vpis predznambe zemljiškega dolga in stvarnega bremena v breme svojega zemljišča. Kljub temu, da je v sklepu navedeno, da predlagatelj ne izkazuje pravnega temelja za vpis, predlagatelj izkazuje svoj pravni interes neposredno na podlagi 33. člena Ustave RS. S tem, ko sodišče zavrača vpis, neposredno posega v pravico lastnika, da prosto razpolaga z lastnino in da omogoči izvršitev svoje obveznosti iz ločitve. Sodišče tudi napačno interpretira zaznambo črne gradnje, saj predznamba v nobenem primeru ne posega v izvršitev te obveznosti, temveč le omogoča vpis lastninske pravice na upravičenca, takoj ko se la-ta odpravi. Predznamba pa tudi ne pomeni pravnega izvrševanja razpolaganja z nepremičnino, temveč upravičenje z razpolaganjem, ko se zaznamba črne gradnje odstrani, kar pa lahko stori le lastnik nepremičnine. Glede na navedeno predlaga, da se sklepa z dne 25. 1. 2010 in z dne 4. 3. 2010 odpravita ter se zadeva vrne v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov zemljiške knjige je razvidno, da je bila dne 27. 2. 2002 izvedena zaznamba črne gradnje na parc. št. X, k.o. L na podlagi odločbe RS, Inšpektorata za okolje in prostor, Inšpekcijske pisarne K z dne 14. 11. 2001. Navedena odločba je bila izdana na podlagi določb tedaj veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN, Ur. l. SRS, št. 18/1984 s spremembami, ki je veljal do uveljavitve Zakona o graditvi objektov, ZGO-1, dne 1. 1. 2003). Po 76. c členu ZUN so v zvezi z objektom, delom objekta ali drugim posegom v prostor, ki se gradi ali izvaja na način iz 73. ali 75. člena tega zakona, prepovedana vsa glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja, med drugim tudi vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, prepovedi pa so bile obvezna sestavina odločbe (2. odstavek), taki vpisi, ki so v nasprotju s 1. odstavkom navedenega člena, pa so nični. Sodišče po 76. č členu ZUN na podlagi odločbe iz 73. člena oziroma 4. odstavka 75. člena tega zakona po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v odločbi vsebovanih odredb in prepovedi (podobne določbe ima sedaj tudi ZGO-1). Glede na to, da je pri zgoraj omenjeni nepremičnini predlagatelja zaznamovana črna gradnja na podlagi odločbe pristojnega organa, katere obvezna sestavina je prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi po 76. c členu ZUN, predlagani vpis v zemljiško knjigo (predznamba zemljiškega dolga in pravice stvarnega bremena), kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, ni dovoljen. Ob tem je treba še poudariti, da določilo 76. c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in spremembe v zemljiški knjigi, ne ločuje posamezne vrste vpisov in torej ta prepoved učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo, ki naj bi se vpisala v korist predlagateljeve bivše žene) in spremembe v zemljiški knjigi, kjer je takšna zaznamba.

Ne glede na navedeno pa je v zvezi s pritožbeno navedbo, da bi bilo predznambo treba dovoliti, saj še ne pomeni razpolaganja z nepremičnino, temveč le omogoča vpis pravice na upravičenca, takoj ko se zaznamba črne gradnje odpravi, treba pojasniti, da pritožnik zmotno meni, da bi bila predlagana predznamba, če bi jo sodišče dovolilo, vpisana v zemljiški knjigi vse dokler ne bi prišlo do izbrisa zaznambe črne gradnje. Predznamba je pogojni vpis, ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči, pri čemer zakon določa način opravičitve predznambe ter tudi rok za opravičitev predznambe, ki je v primeru, ko je predznamba dovoljena na podlagi listine o zavezovalnem pravnem poslu oziroma na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ne izpolnjuje pogojev za vknjižbo (na podlagi takšne listine predlagatelj predlaga konkretno predznambo), en mesec od izdaje sklepa o dovolitvi predznambe (2. odstavek 53. člena ZZK-1). Navedeno pa pomeni, da bi bila predznamba izbrisana že v enem mesecu od dovolitve vpisa, če je predlagatelj ne bi pravočasno opravičil in ne šele, ko bi bila izbrisana zaznamba črne gradnje. Če pa bi predlagatelj predznambo pravočasno opravičil, bi v skladu z ZZK-1 morala slediti vknjižba stvarne pravice, pri čemer pa se že sam predlagatelj strinja, da zaradi zaznambe črne gradnje vknjižbe niso dovoljene.

Dejstvo, da gre za predznambo v korist bivše žene predlagatelja in ne v korist tretjih, pa tudi ne more biti relevantno, saj predlagatelj ne zatrjuje originarnega nastanka stvarne pravice, temveč pravnoposlovnega (gre torej za razpolaganje lastnika z nepremičnino, ki je „črna gradnja“, kar pa ZUN prepoveduje). Ker ZUN predpisuje omejitev lastninske pravice v primeru, ko se ugotovi, da je nepremičnina tako imenovana „črna gradnja“, pa se izkažejo kot neutemeljeni tudi očitki, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS (primerjaj 67. člen Ustave RS).

V zvezi s predlagano predznambo vpisa ustanovitve zemljiškega dolga pa velja še dodati, da ta predznamba ne bi bila dovoljena tudi v primeru, da zaznambe črne gradnje ne bi bilo, saj jo ZZK-1 v 4. odstavku 49. člena izrecno prepoveduje.

Ker je torej pri nepremičnini parc. št. X, k.o. L, zaznamovana „črna gradnja“, in sicer na podlagi že citirane odločbe pristojnega upravnega organa, ta zaznamba preprečuje vpise in spremembe v zemljiški knjigi in je zato odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor predlagatelja zoper sklep o zavrnitvi predloga zavrnilo, pravilna.

Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 120. členom ZZK-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).