Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cpg 357/2019

ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CPG.357.2019 Gospodarski oddelek

sposobnost biti stranka zaključek stečajnega postopka izbris iz sodnega registra pravnomočnost nastop pravnomočnosti razveljavitev potrdila o pravnomočnosti vročanje v tujino začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji Evropski poslovni register (European Business Register)
Višje sodišče v Ljubljani
28. avgust 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Evropski poslovni register (European Business Register oziroma EBR) je informacijski sistem, preko katerega nacionalni registrski organi oziroma upravljavci nacionalnih registrov zagotavljajo podatke iz svojih nacionalnih registrov o poslovnih subjektih. EBR torej ni podatkovna baza, temveč omogoča le neposreden dostop do podatkov o poslovnih subjektih, ki jih člani EBR zagotavljajo iz svojih nacionalnih registrov.

V okviru prvega odstavka 135. člena ZPP je sicer za vročanje potrebno uporabiti določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, vendar to ob izrecnem napotilu na uporabo določb 146. člena ZPP velja le za prvo vročitev s pozivom na postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, za nadaljnje vročitve pa se torej uporabljajo določbe 146. člena ZPP, katerih namen je pospešitev in poenostavitev vročanja. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da navedena mednarodna pogodba ne prepoveduje, da državi pogodbenici v notranjih pravnih ureditvah uporabljata za spore z mednarodnim elementom glede vročitve pisanj, ki sledijo prvi vročitvi, rešitve, kakršna je npr. določena v 146. členu ZPP.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklepi potrdijo.

II. Tožeča stranka in stranski intervenient na strani tožene stranke sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom VIII Pg 235/2004-160 z dne 3.4.2018 zavrnilo predlog tožeče stranke za razveljavitev dejanj, ki jih je opravilo po zahtevi za razveljavitev klavzule pravnomočnosti za zamudno sodbo z dne 17.5.2006 (I. točka izreka) ter dopustilo stransko intervencijo družbe D., Severna Makedonija, na strani tožene stranke (II. točka izreka). S sklepom VIII Pg 235/2004-161 z dne 3.4.2018 je odločilo, da se začasnemu zastopniku za sprejem pisanj odvetniku A. C. iz založenega predujma izplača na njegov TRR znesek 53,90 EUR. S sklepom VIII Pg 235/2004-192 z dne 10.4.2019 pa je zavrnilo predlog tožeče stranke za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa VIII Pg 235/2004-58 z dne 10.12.2012. 2. Zoper vse tri sklepe sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, sklicuje pa se tudi na kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, varovanih z Ustavo RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/94, EKČP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi zoper sklep VIII Pg 235/2004-160 z dne 3.4.2018 ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu za razveljavitev dejanj, ki jih je opravilo po zahtevi tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti za zamudno sodbo z dne 17.5.2006 ter zavrne predlog stranskega intervenienta za intervencijo na strani tožene stranke, vse s stroškovno posledico; podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, in sicer pred drugim sodnikom. V zvezi s pritožbo zoper sklep VIII Pg 235/2004-161 z dne 3.4.2018 predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Glede pritožbe zoper sklep VIII Pg 235/2004-192 z dne 10.4.2019 pa pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da ji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožbe tožeče stranke so bile vročene toženi stranki in njenemu intervenientu. Tožena stranka na pritožbe ni odgovorila, stranski intervenient na strani tožene stranke pa je odgovoril le na pritožbi zoper sklep VIII Pg 235/2004-160 z dne 3.4.2018 in zoper sklep VIII Pg 235/2004-161 z dne 3.4.2018 ter predlagal njuno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka tožeči stranki.

4. Pritožbe niso utemeljene.

5. Za odločitev o zadevnih pritožbah tožeče stranke je odločilno zlasti vprašanje obstoja tožene stranke - gospodarske družbe s sedežem v Republiki Severni Makedoniji. Namreč s tem, da naj bi tožena stranka zaradi zaključka stečajnega postopka prenehala, tožeča stranka utemeljuje tako predlog za razveljavitev dejanj, opravljenih po zahtevi tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 17.5.2006, nasprotovanje intervenciji stranskega intervenienta na strani tožene stranke ter predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa VIII Pg 235/2004 z dne 10.12.2012, kakor tudi zadevne pritožbe. Tožeča stranka predvsem nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka še vedno obstaja, nasprotuje pa tudi načinu vročanja sodnih pisanj toženi stranki od vključno sklepa sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012 dalje.

6. Res je pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 498/2017 z dne 20.6.2017 zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012 (o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti navedene zamudne sodbe)1, ker je (na podlagi overjenih prevodov izpisa iz centralnega registra Republike Severne Makedonije o zaključenem stečajnem postopku nad toženo stranko2 ter sklepa Temeljnega sodišča v Skopju, opr. št. ST-.../07 z dne 29.4.2013, o zaključenem stečajnem postopku nad toženo stranko3) štelo, da je tožena stranka zaradi zaključenega stečajnega postopka prenehala in s tem izgubila sposobnost biti stranka. Navedeni sklep pritožbenega sodišča je postal pravnomočen z dnem izdaje4, v zvezi z njim pa je postal pravnomočen tudi omenjeni sklep sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012. Nastop pravnomočnosti pomeni, da odločbe ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom (pritožbo).5 Pritožbeno sodišče zato pritožbe tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012 ne more več vsebinsko obravnavati. Pravnomočnost tako sanira tudi morebitno nepravilnost sklepa sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012 ter sklepa pritožbenega sodišča z dne 20.6.2017.6

7. Vendar pa se pravnomočnost ne razteza tudi na ugotovitve o pravnorelevantnih dejstvih in na stališča sodišča o pravnih vprašanjih, ki so v obrazložitvi odločbe.7 Sodišče prve stopnje zato ni absolutno vezano na stališča pritožbenega sodišča, zavzeta v sklepu I Cpg 498/2017 z dne 20.6.2017. Od teh stališč lahko tudi odstopi8, v kolikor za to ponudi dodatne razloge, ki jih pritožbeno sodišče še ni obravnavalo, oziroma se do njih ni argumentirano opredelilo. Ravno to pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje tudi storilo.

8. Tako sodišče prve stopnje utemeljeno izpostavlja določbo 3. odstavka 25. člena Zakona o trgovskih družbah Republike Severne Makedonije9, po kateri družba izgubi lastnost pravne osebe šele z izbrisom iz trgovskega registra. Z vpogledom v trgovski register Republike Severne Makedonije (dostopen prek Evropskega poslovnega registra (EBR) na spletnem portalu Ajpes) pa je nadalje pravilno ugotovilo, da tožena stranka iz omenjenega trgovskega registra še ni bila izbrisana.10 Zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka še obstoji (1. odstavek 76. člen ZPP), je zato pravilen.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da nobena stranka ni predlagala vpogleda v tuje pravo in njegovega tolmačenja. Tožeča stranka je namreč že v vlogi z dne 23.2.2015 (list. št. 128 spisa) izpostavila vprašanje obstoja tožene stranke, sodišče pa je ves čas postopka po uradni dolžnosti dolžno paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (80. člen ZPP), pri čemer tudi za pravna pravila tujega prava velja načelo iura novit curia in jih mora torej sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti. Ob tem pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da tudi skladno s slovensko pravno ureditvijo gospodarska družba izgubi lastnost pravne osebe oziroma preneha šele z izbrisom iz sodnega registra.11

10. Evropski poslovni register (European Business Register oziroma EBR12) je informacijski sistem, preko katerega nacionalni registrski organi oziroma upravljavci nacionalnih registrov zagotavljajo podatke iz svojih nacionalnih registrov o poslovnih subjektih. EBR torej ni podatkovna baza, temveč omogoča le neposreden dostop do podatkov o poslovnih subjektih, ki jih člani EBR zagotavljajo iz svojih nacionalnih registrov. Polno članstvo v EBR ima tudi Centralni register Republike Severne Makedonije, ki med drugim vodi trgovski register.13 Tako o točnosti in relevantnosti podatkov o obstoju tožene stranke, dostopnih prek EBR, tudi pritožbeno sodišče nima nobenega dvoma.

11. Evropski poslovni register je javno dostopen preko spletnega portala Ajpes, za preveritev, ali je tožena stranka še vpisana v trgovski register Republike Severne Makedonije, pa zadošča zgolj vnos firme tožene stranke oziroma njene identifikacijske številke. Ta podatka, ki jih je uporabilo sodišče prve stopnje, sta nedvomno znana tudi tožeči stranki, saj izhajata iz izpisa iz Centralnega registra Republike Severne Makedonije, ki ga je tožeča stranka predložila sodišču prve stopnje že z vlogo z dne 23.2.2015 (list. št. 128 do 133 spisa). Odveč je zato polemiziranje tožeče stranke s spremembami poslovnega naslova tožene stranke.

12. ZPP ne predvideva razpisa naroka za odločanje o predlogu za stransko intervencijo oziroma za odločanje o predlogu za razveljavitev pravdnih dejanj zaradi domnevnega prenehanje pravdne stranke. Enako tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ) ne predvideva naroka za obravnavanje predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti. Izvedbe naroka pa tudi ni predlagala tožeča stranka. Očitki o kršitvi načela kontradiktornosti tako niso utemeljeni.

13. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da je ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju tožene stranke v nasprotju s sklepom Temeljnega sodišča v Skopju, opr. št. ST-.../07 z dne 29.4.2013 (priloga A14 spisa) ter izpisom iz Centralnega registra Republike Severne Makedonije za toženo stranko z dne 4.2.2015 (list. št. 129 do 133 spisa). Iz omenjenih listin namreč izhaja le, da je bil (pravnomočno) zaključen stečajni postopek nad toženo stranko, kar pa glede na zgoraj pojasnjeno določilo 3. odstavka 25. člena Zakona o trgovskih družbah Republike Severne Makedonije ne pomeni (samodejnega) prenehanja gospodarske družbe. Za njeno prenehanje je potreben izbris iz trgovskega registra, do česar pa v obravnavani zadevi na strani tožene stranke očitno še ni prišlo.

14. Tako zatrjevana ovira za stransko intervencijo na strani tožene stranke ni podana, enako pa torej tudi ni podan razlog, s katerim je tožeča stranka utemeljevala predlog za razveljavitev pravdnih dejanj, opravljenih po zahtevi tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 17.5.2006.14

15. Očitki tožeče stranke v zvezi z vročanjem sklepa sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012 ter nadaljnjih sodnih pisanj toženi stranki prav tako niso utemeljeni. Ker torej tožena stranka še vedno obstaja, ni moč slediti tožničinim navedbam, da je sodišče prve stopnje po zaključku stečajnega postopka nad toženo stranko sodna pisanja vročalo neobstoječi stranki. Toženo stranko, ki je gospodarska družba s sedežem v Republiki Severni Makedoniji, je v predmetni zadevi zastopala odvetnica O. T.15 Ta je z vlogo z dne 18.6.2012, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 22.6.201216, sporočila, da je odpovedala pooblastilo toženi stranki. S tem je nastopila situacija iz 4. odstavka 146. člena ZPP, ki določa, da sodišče v takšnem primeru neposredno pozove stranko, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Prav tako pa odpoved pooblastila učinkuje v razmerju do sodišča od dneva, ko je sodišče z njim seznanjeno.17 Tako je zmotno stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko po navedeni odvetnici, ko je ta že naznanila odpoved pooblastila, pozvati, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Enako pa je zmotno tudi zavzemanje tožeče stranke za to, da bi se pisanja toženi stranki po tem, ko ji je navedena odvetnica odpovedala pooblastilo, vročala s pritrditvijo na sodno desko, saj takšnega načina vročanja v primeru, ko stranki, ki je v tujini, pooblastilo odpove pooblaščenec, 146. člen ZPP ne predvideva, pač pa takšen položaj specialno ureja v 4. odstavku.

16. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklep s pozivom na postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj ter opozorilom na posledice opustitve imenovanja pooblaščenca (list. št. 86 spisa18) skladno s 4. odstavkom 146. člena ZPP neposredno vročalo toženi stranki po njenem stečajnem upravitelju.19 Hkrati ji je vročalo tudi sklep z dne 10.12.2012 o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti zamudne sodbe ter pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep. V skladu z določbo 1. odstavka 135. člena ZPP se v primeru, da je potrebno pisanja vročiti v tujino, vročitev opravi po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu določeno drugače. Takšno mednarodno pogodbo v konkretnem primeru predstavlja Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah z dne 26.6.1997 (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 11/97). Sodišče prve stopnje je glede na določbo 4. odstavka 5. člena omenjene bilateralne pogodbe prej navedena sodna pisanja oziroma vloge (prek Ministrstva za pravosodje20) toženi stranki po stečajnem upravitelju že poskušalo vročiti brez overjenega prevoda v makedonski jezik, vendar naslovnik listin ni sprejel.21 Po določbi 3. odstavka 5. člena omenjene bilateralne pogodbe je bilo zato navedena sodna pisanja potrebno vročati skupaj z overjenim prevodom v makedonski jezik. Tako je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 146.a člena ZPP tožeči stranki pravilno naložilo, da predloži overjene prevode omenjenih sodnih pisanj oziroma vlog v makedonski jezik, bodisi, da založi stroške za prevod (sklep 5.2.2016, list. št. 189 do 191 spisa).22

17. Overjene prevode navedenih sodnih pisanj oziroma vlog je sodišče prve stopnje nato (prek Ministrstva za pravosodje) toženi stranki po njenem stečajnem upravitelju uspešno vročilo.23 Ker tožena stranka ni ravnala skladno s sklepom, s katerim ji je sodišče prve stopnje naložilo, naj imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, ji je sodišče prve stopnje na podlagi 4. odstavka 146. člena ZPP utemeljeno postavilo začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj (sklep z dne 20.1.2017, list. št. 224 do 226 spisa), še pred tem pa je skladno s 5. odstavkom 146. člena ZPP tožeči stranki pravilno naložilo, naj založi predujem za stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj za toženo stranko (sklep z dne 22.12.2016, list. št. 214 do 215 spisa).24 Višini določenega predujma tožeča stranka konkretizirano in obrazloženo ne nasprotuje, njegova višina pa je glede na število vročitev, ki so bile oziroma še bodo potrebne, tudi po presoji pritožbenega sodišča primerna.

18. Omenjeni sklep sodišča prve stopnje z dne 20.1.2017 in vsa nadaljnja sodna pisanja so bila nato toženi stranki na podlagi 4. odstavka 146. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 137. člena ZPP pravilno vročena po začasnem zastopniku, upravičenem za sprejemanje pisanj. Neutemeljene so tožničine navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje sodna pisanja še nadalje vročati po določbah omenjene bilateralne pogodbe prek ministrstev za pravosodje Republike Slovenije in Republike Severne Makedonije. V okviru 1. odstavka 135. člena ZPP je sicer za vročanje potrebno uporabiti določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, vendar to ob izrecnem napotilu25 na uporabo določb 146. člena ZPP velja le za prvo vročitev s pozivom na postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, za nadaljnje vročitve pa se torej uporabljajo določbe 146. člena ZPP, katerih namen je pospešitev in poenostavitev vročanja.26 27 Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da navedena mednarodna pogodba ne prepoveduje, da državi pogodbenici v notranjih pravnih ureditvah uporabljata za spore z mednarodnim elementom glede vročitve pisanj, ki sledijo prvi vročitvi, rešitve, kakršna je npr. določena v 146. členu ZPP.28

19. Neutemeljeno je tudi stališče tožeče stranke, da postopek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zamudne sodbe predstavlja samostojen postopek, v katerem bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko v okviru določb 146. člena ZPP obravnavati kot tožečo stranko in postopati po 1. odstavku navedenega člena ZPP. Namreč razlaga določb 146. člena ZPP, za kakršno se zavzema tožeča stranka, po presoji pritožbenega sodišča očitno presega še dopustni razlagalni okvir opredeljen z jezikovno razlago.29 30

20. Sodišče prve stopnje je za začasnega zastopnika, upravičenega za sprejem pisanj, postavilo odvetnika31, ki je na podlagi 1. odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami, ZOdv) in Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15 s spremembami, OT) upravičen zahtevati nagrado in povrnitev izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Iz podatkov spisa je nadalje razvidno, da so se sodna pisanja toženki vročala preko postavljenega začasnega zastopnika.32 Začasni zastopnik je tako opravil svoje delo in je upravičen do plačila zanj, to je do nagrade in povrnitve stroškov, kakor jih je z izpodbijanim sklepom (opr. št. VIII Pg 235/2004-161 z dne 3.4.2018) odmerilo sodišče prve stopnje in pravilno odločilo, da se nagrada in stroški med postopkom izplačajo iz založenega predujma tožeče stranke (5. odstavek 146. člena ZPP), torej da jih predhodno krije tožnica. Možnost izterjave teh stroškov od tožene stranke pa je stvar ekonomske presoje, kakšnim rizikom se subjekt v civilnopravnem razmerju izpostavi. Vsak tožnik torej sam presodi, v kolikšni meri je smotrno vztrajati pri pravdnem postopku zoper toženo stranko, ki je tuja pravna oseba, nad katero se je stečajni postopek že zaključil in se ne odziva na sodna pisanja.33 34

21. Ker je sklep sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012 (o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti zamudne sodbe) postal pravnomočen v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča I Cpg 498/2017 z dne 20.6.2017, ta pa je postal pravnomočen z dnem izdaje, tožeča stranka že zato ne more uspeti s svojim predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012.35 Tudi sicer pa so bili, kot že pojasnjeno, sklep sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012 ter vsa nadaljnja sodna pisanja, vključno s sklepom pritožbenega sodišča I Cpg 498/2017 z dne 20.6.2017, toženi stranki pravilno vročeni. Prav tako sta bila sklep sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012 ter sklep pritožbenega sodišča I Cpg 498/2017 z dne 20.6.2017 pravilno vročena tudi tožeči stranki. Pogoji za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 10.12.2012 tako niso podani.

22. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (1. odstavek 360. člena ZPP). V kolikor tožeča stranka morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve36, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.37

23. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki tožeče stranke izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanih sklepov po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je njene pritožbe skladno z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo izpodbijane sklepe sodišča prve stopnje.

24. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbami ni uspela, stranski intervenient na strani tožene stranke pa z odgovoroma na pritožbi v ničemer ni prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve, zato tožeča stranka in stranski intervenient na strani tožene stranke sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Red. št. 58. oz. list. št. 84 do 85 spisa. 2 List. št. 129 do 133 spisa. 3 Priloga A14 spisa. 4 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3411/2014 z dne 18.2.2015 in opr. št. II Cp 4856/2010 z dne 26.5.2011 ter sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. II Cp 1452/2005 z dne 12.4.2006. Enako tudi L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 313. 5 Npr. D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, stran 148 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3411/2014 z dne 18.2.2015 in sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 55/2001 z dne 27.11.2001. 6 Npr. D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, stran 146 in naslednje ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 471/2010 z dne 4.5.2010 in sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 81/2005 z dne 21.4.2005. 7 Npr. D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, stran 156 ter sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 174/2013 z dne 23.12.2013, opr. št. II Ips 701/2005 z dne 26.1.2006 in opr. št. II Ips 81/2005 z dne 21.4.2005, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2526/2013 z dne 9.10.2013 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2820/2012 z dne 10.4.2013. 8 Smiselno npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 701/2005 z dne 26.1.2006. 9 Služben Vesnik na Republika Makedonija, br. 28 z dne 30.4.2004, s spremembami. 10 Tožena stranka je bila v trgovskem registru Republike Severne Makedonije še vedno vpisana tudi v času odločanja o zadevnih pritožbah tožeče stranke. 11 Npr. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji dne 21.6.2013, sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 28/2008 z dne 24.2.2011 ter sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2419/2013 z dne 4.12.2013. 12 Projekt podpira Evropska komisija, podlaga zanj pa je bila podana že s Prvo direktivo Sveta z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti - 68/151/EGS, nadaljnjo podlago pa predstavljata tudi Direktiva 2017/1132/EU in Uredba (EU) 2015/884 (https://ebra.be/). 13 Ajpes, https://ebra.be/ ter M. Kunšek, Z mednarodno povezljivostjo do večje pravne varnosti, Pravna praksa, 2017, št. 28-29, str. 6 do 7. 14 Tožeča stranka se je v zvezi s predlogom za razveljavitev pravdnih dejanj, opravljenih po zahtevi tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 17.5.2006, smiselno sklicevala na določbo 5. odstavka 81. člena ZPP. 15 Navedena odvetnica je toženo stranko zastopala že v času, ko je bila slednja v stečajnem postopku. 16 List. št. 81 spisa. 17 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. 120/2010 z dne 22.2.2010. 18 Gre za sklep, opr. št. VIII Pg 235/2004-59 z dne 10.12.2012. 19 Skladno s pravom Republike Severne Makedonije se sodna pisanja toženi stranki, ki je v stečaju, vročajo po stečajnem upravitelju (dopisa Ministrstva za pravosodje z dne 17.7.2014 na list. št. 113 do 122 spisa in z dne 18.2.2015 na list. št. 148 do 155 spisa ter izpis iz Centralnega registra Republike Severne Makedonije z dne 4.2.2015). 20 Vročanje je skladno z omenjeno bilateralno pogodbo (4. člen) potekalo prek ministrstev za pravosodje Republike Slovenije in Republike Severne Makedonije. 21 Dopis Ministrstva za pravosodje z dne 23.11.2015, list. št. 170 do 188 spisa. 22 Gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega tožeča stranka ni imela možnosti posebne pritožbe, zato pritožbeno sodišče njene pritožbene navedbe glede tega sklepa obravnava v okviru zadevnega pritožbenega postopka. 23 Dopis Ministrstva za pravosodje z dne 5.10.2016, list. št. 207 do 211 spisa. 24 Omenjena sklepa sodišča prve stopnje z dne 22.12.2016 ter z dne 20.1.2017 sta prav tako sklepa procesnega vodstva, zoper katera tožeča stranka ni imela možnosti posebne pritožbe, zato pritožbeno sodišče njene pritožbene navedbe glede teh sklepov obravnava v okviru tega pritožbenega postopka. 25 Glej 1. odstavek 135. člena ZPP. 26 Podobno npr. V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 1. knjiga, stran 547 ter strani 575 do 578. 27 Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 10/2011 z dne 20.3.2013, saj ta obravnava le vprašanje prve vročitve pisanj toženi stranki, ta pa je bila, kot je bilo že pojasnjeno, v predmetni zadevi pravilno opravljena po določbah Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. 28 Primerjaj J. Sladič, Vročanje v civilnih in gospodarskih zadevah, Podjetje in delo, 2005, št. 6-7, str. 1131 do1150. 29 Npr. M. Pavčnik: Teorija prava, 3. izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 2007, str. 486. 30 Smiselno enako velja tudi glede stroškov overjenih prevodov listin (146.a člen ZPP). 31 4. odstavek 82. člena ZPP. 32 List. št. 227, 234, 257, 279, 289, 342, 348, 402 in 429 spisa. 33 Smiselno npr. odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-220/14-11, U-I-161/14-15, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up-101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8 z dne 12.11.2015 ter sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1105/2017 z dne 9.5.2018. 34 Enako velja tudi glede možnosti izterjave stroškov overjenih prevodov sodnih pisanj oziroma vlog v makedonski jezik od tožene stranke. 35 Smiselno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3411/2014 z dne 18.2.2015 in opr. št. II Cp 4856/2010 z dne 26.5.2011. 36 Npr. sklep Ustavnega sodišča opr. št. Up-429/01-5 z dne 24.6.2003 (2. točka obrazložitve). 37 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 84/2017 z dne 22.5.2018.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia