Jedro

Tožnik povsem konkretno obrazloži svoj tehnološki proces z navedbo razlogov, zaradi katerih meni, da gre v konkretni zadevi za predelovalno dejavnost ter za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov in so tako izpolnjeni pogoji iz 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro, na podlagi katere se trošarina ne plačuje od električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov. Gre za povsem konkretna navajanja razlogov, do katerih se upravna organa ne opredelita. Upravni akt tako ne izpolnjuje pogojev iz 214. člena ZUP. Če pa obrazložitev upravnega akta nima konkretno podane obrazložitve, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji ni dano učinkovito pravno varstvo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se točka 2 izreka odločbe Carinskega urada Ljubljana 42301-14259/2013-6 z dne 16. 12. 2013 odpravi ter zadeva v tem obsegu vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

V točki 2 izreka izpodbijane odločbe je Carinski urad Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrnil del zahtevka tožnika za vračilo plačane trošarine za koledarsko leto 2012 za 2.297.541 kWh električne energije, ker ni zakonsko upravičen. Predmetni del zahtevka tožnika ne izpolnjuje pogojev iz 4. točke drugega odstavka 55. člena Zakona o trošarini (v nadaljevanju ZTro) na podlagi katerega se trošarina ne plačuje od električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov. V predmetnem postopku sušenja kremen ostaja v surovem stanju, saj niti mehanska, niti toplotna obdelava ne spremeni njegove kemične ali kristalne zgradbe. Tako ne gre za proces predelovalne dejavnosti, saj ni nastal nov izdelek. Sušenje kremenovega peska ne spada v področje C (Predelovalna dejavnost) Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju SKD), marveč spada v področje B (Rudarstvo). Sušenje kremenovega peska pomeni le dodatno delo za pripravo surovine za prodajo pretežno v gradbeništvu. Končni produkt ni namenjen nadaljnji proizvodnjo oz. nadaljnji predelavi. Tožnik je uveljavljal vračilo trošarine za porabljeno električno energijo za sušenje kremenovega peska, kar pa ne predstavlja nadaljnje predelave v smislu predhodno navedene določbe ZTro.

Pritožbeni organ pritožbo zavrne in v obrazložitvi povzame opis tehnološkega procesa v zvezi s sporno proizvodnjo kremenovih peskov iz pritožbe in dotedanjega poteka postopka. Ob upoštevanju tožnikovega opisa postopka pridobivanja in predelave kremenovega peska kot surovine do priprave za njegovo prodajo kot končnega proizvoda, tako mokrega, kot tudi sušenega, sejanega in pakiranega, ta ni namenjen nadaljnji proizvodnji oz. predelavi. Navedeno izhaja tudi iz SKD in Priloge I SKD, kakor tudi iz Priloge II SKD (Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti, v nadaljevanju Pojasnila SKD). Pritožbeni organ meni, da sporni kremenov pesek ne spada v področje C (Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), torej med predelovalne dejavnosti, marveč v področje B (Rudarstvo) in sicer v oddelek 08 (pridobivanje rudnin in kamnin). Pogoj za uvrstitev v področje C (Predelovalne dejavnosti) je, da gre za mehansko ali kemično preoblikovanje surovin, polizdelkov, sestavnih delov ali drugih materialov v nove izdelke. Predelava pomeni, da nastane blago, ki ima posebne lastnosti in sestavo, ki jih pred tem ni imelo. Glede na opis procesa, ki ga je podal tožnik v pritožbi in glede na določbe SKD, tožnikove dejavnosti pridobivanja kremenovih peskov ni mogoče šteti kot proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov. Tako poraba električne energije v procesu pridobivanja kremenovih peskov ne izpolnjuje pogojev iz 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro. Glede na določbo 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) na drugačno odločitev tudi ne vpliva v pritožbenem postopku predloženo Poročila o preiskavi materiala, ki ga je opravil ZAG Slovenija z dne 21. 1. 2014 (v nadaljevanju Poročilo), ki tudi ne dokazuje, da gre pri predelavi zadevnega surovinskega materiala za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov iz oddelka 23 SKD.

Tožnik meni, da je odločitev prvostopenjskega organa v točki 2 izreka izpodbijane odločbe napačna, ker v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, storjene pa so tudi bile bistvene kršitve določb postopka. Tožena stranka je napačno ugotovila, da sušenje kremenovega peska ne pomeni nadaljnje predelave in da ne spada v področje C (Predelovalna dejavnost) iz Uredbe, marveč v področje B (Rudarstva). V danem primeru gre po mnenju tožnika za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov iz točke 23 Pojasnil SKD (priloga II SKD). Natančneje, gre za točko 23.7 in sicer za obdelovanje naravnega kamna. Iz Priloge II SKD so predelovalne dejavnosti opredeljene kot dejavnost mehanskega in kemičnega preoblikovanja surovin. Pri predelavi pride do bistvene spremembe, obnove ali rekonstrukcije izdelkov. Tudi pri predmetnem postopku tožnika, opisanem v pritožbi, pride do spremembe fizične in kemične sestave. Tudi iz Poročila izhaja, da v procesu proizvodnje pride do spremembe mineraloških, kemičnih in fizikalnih lastnosti vhodne surovine in se končni proizvod značilno razlikuje od surovine. Tudi iz opisa točke 23 Pojasnil SKD izhaja, da v proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov spada tudi obdelovanje naravnega kamna. Iz opisa k točki 23.7 Pojasnil SKD pa izhaja, da med te dejavnosti sodi rezanje, brušenje in obdelava naravnega kamna za uporabo v gradbeništvu, pokopališčih, cestah .... Obdelovanje kremenove surovine, ki ga izvaja tožnik v postopku, ki je bil podrobno opisan tudi v pritožbi, nedvomno sodi v področje predelave. Gre za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov. Gre za obdelavo naravnega kamna s posebnimi, zapletenimi postopki. Kremen pa je nesporno naravni kamen. Tako predmetno obdelovanje kremenove surovine nedvomno sodi v področje proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov kot obdelava naravnega kamna.

Sklicevanje tožene stranke na dejstvo, da ima tožnik v AJPES zavedeno kot glavno dejavnost „drugo pridobivanje rudnin in kamnin“, pa na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva. Dejavnost tožnika predstavlja tako rudarstvo, kot tudi predelava. Tožnik najprej izkoplje kremenovo surovino, nato pa pridobi novih osem proizvodov s trgovskimi nazivi: MAP-1, MP-2, MP-4, MAP-5, MP-GB, MP-1/G in MKG. Pri postopku sušenja pa nastane kremenova moka MAP1/s in MAP 5/S. Tožena stranka je tudi kršila določbe postopka, ker se ni opredelila do navedb iz Poročila. V postopku je tožnik ravnal povsem v skladu s pravili postopka. Svojo vlogo je dopolnil v skladu s pozivom prvostopenjskega organa z dne 27. 8. 2013. K tej vlogi tožnik ni predložil Poročila, saj iz zahteve po dopolnitvi vloge ni izhajalo, da je sporna uvrstitev dejavnosti tožnika med rudarstvo oziroma med proizvodnjo. Šele iz izpodbijane odločbe je izhajalo mnenje prvostopenjskega organa, da naj bi šlo za dejavnost rudarstva in ne predelave, kot to meni tožnik. Tako je šele v pritožbenem postopku tožnik predložil Poročilo in tako ne gre za kršitev določbe 238. člena ZUP s strani tožnika. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani del prvostopenjske odločbe odpravi ter tožniku prisodi vračilo trošarine, toženi stranki pa tudi naloži vračilo stroškov postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi. Podrejeno pa sodišču predlaga, da izpodbijani del prvostopenjske odločbe odpravi in zadevo v tem obsegu vrne v ponovni postopek ter toženi stranki naloži vračilo stroškov postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama v predmetni zadevi sporno, ali pridobivanje suhega kremenovega peska, pri katerem se porablja električna energija, pomeni porabo električne energije iz 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro. Na podlagi 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro se trošarina ne plačuje od električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov. Kot je to pravilno navedel pritožbeni organ, spada proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov v področje C (Predelovalne dejavnosti), v okvir katerega sodi tudi oddelek 23 (Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov) s podrazredom 23.700 (Obdelava naravnega kamna) glede na SKD ter Prilogo I SKD. Iz Pojasnil SKD (2008) v zvezi s področjem C (Predelovalne dejavnosti) izhaja, da je predelovalna dejavnost mehansko in kemično preoblikovanje surovin, polizdelkov, sestavnih delov ali drugih materialov v nove izdelke. To so lahko izdelki za končno uporabo ali pa polizdelki, ki se kot vhodni material predelujejo v drugih predelovalnih dejavnostih. V podrazred 23.700 (Obdelovanje naravnega kamna) sodi rezanje, brušenje in druga obdelava naravnega kamna za uporabo v gradbeništvu, na pokopališčih, na cestah, za kritino; proizvodnja kamnitih miz, klopi ipd; klesanje napisov v naravni kamen ipd. Sem pa ne spada delo v kamnolomu npr. pridobivanje surovega kamna (08.10 SKD).

Tožnik v vlogi za vračilo trošarine z dne 27. 6. 2013 pri opisu tehnologije med drugim navaja, da gre pri sušenju kremenovega peska za mehansko preoblikovanje materiala, saj se s sušenjem zmanjša srednja velikost zrnc kremenovega peska in poveča stopnja enakomernosti, poveča pa se tudi število drobnosti. Sprememba granulacije kremenovega peska zaradi sušenja predstavlja mehansko predelavo vhodne surovine. S prehodom skozi rotacijsko peč se vrši dodatna klasifikacija in filtriranje peska ter se spremeni tudi namembnost uporabe peska. Da gre za kemično preoblikovanje kremenovega peska kaže tudi dejstvo, da se pri sušenju poveča vsebnost SiO2 v končnem materialu. Tožnik z opisom konkretnega tehnološkega procesa sušenja in mehanskega predelovanja kremenovega peska utemeljuje, da sušenje kremenovega peska predstavlja mehansko in kemično spremembo vhodne surovine. Po opisanem tehnološkem postopku se pridobi osem novih proizvodov, ki so kemično in fizikalno spremenjeni in imajo posebne lastnosti in sestavo, ki jih pred predelavo niso imeli. Navedeno po mnenju tožnika utemeljuje uvrstitev v področje C (Predelovalne dejavnosti), v skupino 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, v podrazred 23.700 (Obdelovanje naravnega kamna) SKD. Tožnik tako povsem konkretno obrazloži svoj tehnološki proces z navedbo razlogov zaradi katerih meni, da gre za predelovalno dejavnost ter za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov in so tako po mnenju tožnika izpolnjeni pogoji iz 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro, na podlagi katere se trošarina ne plačuje od električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov.

Prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, kot tudi pritožbeni organ, navajata pri utemeljitvi odločitve zgolj splošna pojasnila in opise iz SKD in Pojasnil SKD, tako pri področju C (Predelovalne dejavnosti), kot tudi pri področju B (Rudarstvo). Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil konkretno, z navedbo konkretnih razlogov, glede na konkreten opis tehnološkega procesa in porabe električne energije, ki ga je podal tožnik v postopku, med drugim tudi v prilogah k vlogi za vračilo trošarine z dne 27. 6. 2013 (priloga 2 poraba električne energije za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov, stran 3). Gre za povsem konkretna navajanja razlogov, zaradi katerih tožnik meni, da gre pri postopku sušenja kremenovega peska za takšno mehansko in kemično preoblikovanje kremenovih peskov, da gre za postopek predelave oz. proizvodnje, ki sodi v področje C (Predelovalne dejavnosti) in ne za področje B (Rudarstvo), kot to menita oba upravna organa. Pri tem je tožnik navajal razloge, zaradi katerih spremembe mineraloških, kemičnih in fizikalnih lastnosti vhodne surovine povzročijo, da se končni proizvod značilno razlikuje od surovine. Postopek sušenja je tožnik tudi podrobneje obrazložil v pritožbi. Do teh navedb tožnika, s katerimi ves čas postopka zatrjuje, da gre za mehansko preoblikovanje kremenovih peskov in tako za predelovalno dejavnost po SKD, pa se oba upravna organa nista opredelila. Zato je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena in je tudi ni mogoče preizkusiti. Obrazložitev izpodbijane odločbe po presoji sodišča tako ne vsebuje navedb vseh relevantnih okoliščin, ki so vplivale na odločitev, da tehnološki proces pridobivanja suhega kremenovega peska, ki ga izvaja tožnik, predstavlja le dodatno delo za pripravo surovine in da gre v predmetni zadevi za področje B (Rudarstvo) in ne za področje C (Predelovalne dejavnosti). Glede na navedeno prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni podal konkretne ocene dokazov in konkretnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev. Navedene pomanjkljivosti tudi ni odpravil pritožbeni organ. Tako pomanjkljivo obrazložen upravni akt tudi ne izpolnjuje pogojev iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP (izpodbijana odločba nima razlogov za presojo dokazov ter za odločitev – 3. točka in 5. točka 214. člena ZUP). Če obrazložitev upravnega akta nima konkretno podane obrazložitve, stranki tudi ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji ni dano učinkovito pravno varstvo.

Po povedanem gre za bistveno kršitev pravil postopka. Izpodbijana odločba je tako nezakonita in jo je potrebno odpraviti. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1, vrnilo v ponoven postopek.

Na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).