Jedro

Ker iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ne izhaja, da je katera izmed pravdnih strank priglasila zahtevo po zaključni besedi, te sodišče prve stopnje tožeči stranki posledično tudi ni moglo onemogočiti. Iz določbe prvega odstavka 291. člena ZPP namreč izhaja, da sodišče strankama (le) omogoči zaključno besedo, ne pa da jo je dolžno od njiju dobiti. Zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati, da je v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 291. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati 450,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom pa še zakonske zamudne obresti za čas od poteka roka za plačilo do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo in sklepom (pravilno sodbo) je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 105575/2017 z dne 18. 12. 2017 in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (I. točka in II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo 4.298,00 EUR pravdnih stroškov tožene stranke v roku 15 dni, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti od poteka roka za izpolnitev do plačila (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila. Uveljavljala je zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, bistvene kršitve določb OZ, zlasti 633. in 634. člena, bistvene kršitve določb postopka, zlasti 291. člena ZPP ter previsoko odmero pravdnih stroškov, s predlogom, da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba spremeni tako, da se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in povrnejo pravdni stroški tožeči stranki.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, da ni utemeljena. Zato je predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe v celoti. Zahtevala je povrnitev stroškov sestave odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predmet spora plačilo za izdelavo naročenih palet po dveh računih v višini 22.594,40 EUR. Tožbeni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo, ker je v dokaznem postopku ocenilo, da je tožena stranka utemeljeno zavrnila plačilo računov. Ugotovilo je, da izdelane palete kljub izdelanemu konstrukcijskemu načrtu niso bile z njim v skladu in da so imele stvarno napako, ki je kljub poskusom popravljanja tožeča stranka ni popravila. Ocenilo je, da je šlo za skrito napako, ki je pri prevzemu ni bilo mogoče ugotoviti.

6. V 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine, ki sta jih vložili v spis obe pravdni stranki (A1 do A14 in B1 do B79), zaslišalo je pričo A. A., tožečo stranko B. B. in zastopnika tožene stranke C. C. ter vpogledalo v izvedeniško mnenje izvedenca strojne stroke doc. dr. D. D. iz Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki ga je tudi zaslišalo. V isti točki je še pojasnilo, zakaj drugih predlaganih dokazov ni izvedlo. Zato ne drži pritožbeni očitek, da sodba ne vsebuje obrazložitve, zakaj je sodnik zavrnil vse ostale dokaze.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je odločitev napačna, ker sodišče tožeči stranki ni omogočilo zaključne besede v skladu z določbo 291. člena ZPP.

8. V skladu z določbo prvega odstavka 291. člena ZPP da predsednik senata oziroma sodnik posameznik, potem ko oceni, da je zadeva zrela za odločitev, strankama možnost za podajo zaključnih besed. V skladu z določbo 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Tožeča stranka je bila na naroku prisotna, kršitev določbe prvega odstavka 291. člena ZPP pa je uveljavljala s pisno vlogo, ki jo je oddala istega dne takoj po obravnavi. Navedla je, da ji je sodišče s tem, da ji ni dalo možnosti zaključne besede, odvzelo tudi možnost, da uveljavlja navedeno kršitev določb postopka.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da je navedeni očitek neutemeljen. Ker iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ne izhaja, da je katera izmed pravdnih strank priglasila zahtevo po zaključni besedi, te sodišče prve stopnje tožeči stranki posledično tudi ni moglo onemogočiti. Iz določbe prvega odstavka 291. člena ZPP namreč izhaja, da sodišče strankama (le) omogoči zaključno besedo, ne pa da jo je dolžno od njiju dobiti. Zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati, da je v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 291. člena ZPP.

10. Pritožnica nadalje očita sodišču prve stopnje nesklepčnost sodbe, ker temelji na ugotovitvi stvarnih napak na dveh od stodveh dobavljenih palet. Naveden očitek, ki sicer meri na bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Iz razlogov sodbe namreč jasno izhaja, zakaj je sodišče prve stopnje sklepalo, da imajo na podlagi vzorca dveh palet, enake napake tudi preostale zaračunane palete. Trditveno in dokazno breme o tem, da so bile ostale dobavljene palete, katerih plačilo je predmet tega spora, ustrezne, je bilo na tožeči stranki, ki pa mu ni zadostila. Prav ima tožena stranka, ko na trditve tožeče stranke odgovarja v točki 2.2. odgovora na pritožbo, da je tožena stranka ves čas trdila, da bi bil rezultat kot na dveh vzorcih enak na vseh ostalih dobavljenih paletah; da je izvedenec sam predlagal, da bi za bolj natančne meritve opravilo meritve še na petih vzorcih specializirano podjetje E. in da je sodišče temu predlogu tudi sledilo ter pozvalo pravdni stranki k plačilu predujma za kritje stroškov teh meritev, ki pa ga je plačala v višini svojega dela le tožena stranka, tožeča stranka pa ne, zaradi česar sodišče izdelave dodatnih meritev na petih vzorcih tudi ni odredilo.

11. Na teh ugotovitvah temelji tudi dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki jo tožeča stranka neutemeljeno izpodbija s stališčem, da niso potrebne za preizkus velikosti izvrtin nobene strokovne inštitucije. V kolikor je menila, da bi bilo mogoče preveriti ustreznost vrtin s kontrolnim kalibrom, bi lahko predložila tudi dokaz o tem, da jih je na ta način preverila pred dobavo toženi stranki, česar pa ni trdila niti dokazala. Zato neutemeljeno vztraja pri stališču, da bi morala na ta način preveriti ustreznost vrtin tožena stranka takoj po prevzemu. Pravilno je stališče tožene stranke, da ob zagotovilu, ki ga je prejela tožena stranka od tožeče stranke o ustreznosti palet, ki da so izdelane v skladu z načrti, sama ni bila dolžna vrtin preverjati s kontrolnim kalibrom. S tem pa je pritožbeno sodišče odgovorilo tudi na neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je zmotno presodilo napako kot skrito namesto kot očitno v skladu z določbo 634. člena OZ.

12. Dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji na določbi 8. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, ki je v odgovoru na pritožbene trditve tožeče stranke, da meritve na dveh paletah ne zadoščajo za zaključek o obstoju stvarnih napak še na ostalih dobavljenih paletah, opozorila, da izpodbijana sodba temelji na vrsti drugih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo in v obrazložitvi sodbe obširno pojasnilo svojo dokazno oceno, ki pa je tožeča stranka z vztrajanjem pri zahtevi za plačilo, ni uspela izpodbiti. Prav tako tudi ne uveljaviti napačne uporabe določbe tretjega odstavka 153. člena ZPP, po kateri sodišče glede na vse okoliščine primera presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni v roku založila zneska, potrebnega za stroške izvedbe dokaza za natančen izračun meritev na paletah, na kar prav tako pravilno opozarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo.

13. Zaključek, da bruniranje na ugotovljena odstopanja izdelanih palet v primerjavi z dogovorjenim konstrukcijskim načrtom ne vpliva, je v razlogih sodbe sodišče prve stopnje oprlo na tako mnenje izvedenca. Tega pritožnica izrecno ne izpodbija, vztraja pa pri trditvah, da bi sodišče prve stopnje moralo kot relevantno dejstvo upoštevati, da je tožena stranka dala brunirati palete tretjim osebam in da sta bili poročili o meritvah izvrtin opravljeni že po bruniranju. Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da se pritožnica glede na zaključek, da bruniranje ni imelo nobenega vpliva, neutemeljeno sklicuje na postopek bruniranja palet. 14. Pritožnica nadalje graja odločitev o stroških postopka, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki. Trdi, da ji je priznalo za odgovor na tožbo in pripravljalne vloge po 1600 točk po OT, ter še za sestavo nasprotne tožbe 3000 točk po OT, kar pa iz opomb sodišča na stroškovniku tožene stranke ne izhaja. Sodišče prve stopnje je toženi stranki za odgovor na tožbo priznalo 600 točk po OT, priglašene nagrade v višini 2000 točk za nasprotno tožbo pa ji ni priznalo. Skupaj je od priglašenih 10.950 točk po OT priznalo toženi stranki 3.850 točk po OT, ustrezno upoštevaje osnovo za odmero v višini 22.594,40 EUR. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

15. Ker je sodišče prve stopnje glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

16. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v višini 450,00 EUR (750 točk x 0,60 EUR) na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.