Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so med predlagateljem in družbenikom res sporna dejstva, s katerimi se utemeljuje obstoj izključitvenih razlogov in na podlagi katerih je bil sprejet sklep o izključitvi družbenika. Ker pa se družbenik, ki meni, da je bil neutemeljeno izključen iz družbe, lahko brani z izpodbijanjem sklepa skupščine, niso podani pogoji za prekinitev postopka do odločitve v postopkih, ki jih omenja pritožnik.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožnik in predlagatelj nosita vsak svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri subjektu vpisa A. holdinška družba d. o. o. v sodni register vpisalo izključitev družbenika B. B. z 10 % poslovnim deležem pod zaporedno številko 309268 in osnovnim vložkom 502.778 EUR (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog družbenika za prekinitev postopka (II. točka izreka).

2.Družbenik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zavrne predlog za vpis izključitve družbenika, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnji v novo odločanje.

3.Subjekt vpisa, ki je predlagatelj vpisa, je na pritožbo odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je na predlog subjekta vpisa A. holdinška družba d. o. o. v sodni register vpisalo izključitev družbenika B. B. na podlagi sklepa skupščine družbe z dne 30. 12. 2025. Ugotovilo je:

- da družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve (kdo lahko zahteva izključitev družbenika; po kakšnem postopku se lahko zahteva njegova izključitev; razloge, iz katerih se družbenik lahko izključi iz družbe; kdo odloča o izključitvi in posledice izključitve);

- da je postopek izključitve potekal v skladu z določbami družbene pogodbe;

- da se je družbenik imel možnost z zahtevo za njegovo izključitev oziroma z v njej navedenimi razlogi seznaniti že pred skupščino, saj mu je bila z vročitvijo zahteve dana možnost, da se do nje opredeli, vendar te možnosti ni izkoristil niti na sami skupščini;

- da so bili na skupščini navzoči vsi družbeniki;

- da je družbenikov pooblaščenec (odvetnik) na skupščini napovedal vložitev izpodbojne tožbe zoper sprejeti sklep o izključitvi;

- da je bil družbenik iz družbe izključen zaradi povzročanja škode družbi in družbenikoma ter zaradi posledično nepopravljivo porušenih odnosov in zaupanja med družbeniki ter

- da sta ta dva razloga izključitve v družbeni pogodbi tudi predvidena.

6.Predlagatelj je razlog za izključitev pritožnika kot družbenika utemeljeval z naslednjimi dejstvi, ki so bila navedena v Zahtevi za izključitev: da so C. d. o. o. (C.; strateška naložba subjekta vpisa) in družbenika D. ter E. kot kupci z družbenikom (in drugimi) kot prodajalci sklenili pogodbe o prodaji in nakupu delnic treh turških družb; da je družbenik B. B. pridobil poslovni delež v subjektu vpisa kot del kupnine po navedenih pogodbah; da je bil po sklenitvi omenjenih pogodb ter opravljenem skrbnem pregledu s strani družbe F. in po tem, ko je družbenik že pridobil poslovni delež v subjektu vpisa, s strani finančnih strokovnjakov podjetja G. narejen celovit finančni in pravni skrbni pregled turških družb, ki je razkril zmanipulirane računovodske izkaze teh družb, tako da so napihnili njihove dobičke preko dejanskih finančnih zmožnosti, na podlagi česar so kupce (tudi predlagatelja) prevarali, da so pristopili k zaključku transakcije; da so kupci zaradi ugotovljenih nepravilnosti in s tem kršitev pogodbenih zavez od pogodb odstopili, vsled česar morajo prodajalci (tudi družbenik) kupcem vrniti vse, kar so na podlagi pogodb prejeli (bianco menice; 10 % poslovni delež v predlagatelju, ki ga je družbenik prejel kot del kupnine; kupnino v znesku 4.920.000 EUR) ter plačati stroške in škodo, kar vse so prodajalci odklonili, vsled česar so prodajalci skladno z v pogodbah dogovorjeno arbitražno klavzulo dne 10. 4. 2025 podali zahtevo za začetek arbitražnega postopka zoper prodajalce; da je družbenik poskušal neutemeljeno in z zlorabo (prekoračitvijo pooblastil) unovčiti bianco menice družbe C., ki mu jih je izročil subjekt vpisa, C. pa je uspela pridobiti začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero se družbeniku prepoveduje izpolnitev, predložitev na unovčenje in razpolaganje z menicami; da je Okrožno sodišče v Ljubljani na predlog H. d. o. o. in ostalih dveh družbenikov izdalo začasno odredbo, s katero je družbeniku prepovedalo odtujiti in obremeniti poslovni delež v H. d. o. o., družbenik pa je kljub izdani začasni odredbi poskušal doseči plačilo menic v izvršilnem postopku; da družbenik vlaga očitno neutemeljene kazenske ovadbe ter sproža arbitražne in sodne postopke zoper družbo, njenega zakonitega zastopnika in odvisne družbe, očitana pa mu je tudi kršitev prepovedi konkurenčne dejavnosti turških odvisnih družb, kar naj bi družbi (predlagatelju), njegovim odvisnim družbam in posledično družbenikoma povzročalo neposredno in posredno škodo.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je družbenik ugotovitvam G. nasprotoval (ker naj ne bi šlo za neodvisna izvedenska poročila) in trdil, da so obtožbe na njegov račun posledica odločitve direktorja predlagatelja, da mu ne bo plačal celotne kupnine, k čemur se je zavezal kot končni kupec po pogodbah. Predlagatelju je očital neizpolnitev pogodbenih obveznosti. Poskus unovčitve menic pa naj bi bil po navedbah družbenika utemeljen.

8.Pritožnik trdi, da zahteva predlagateljev v okviru odločanja na skupščini ni bila predmet nikakršnega preizkusa ali razprave, ampak je šlo za enostransko potrjevanje zahteve večinskih družbenikov, ter da družbenik v postopku svoje pogodbene izključitve iz družbe ni imel nobene možnosti, da se o predlogu preostalih družbenikov sploh izjasni oziroma da bi pri tem oziroma v zvezi s tem sploh lahko učinkovito branil svoje pravice.

9.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel družbenik možnost, da se do zahteve za izključitev izjavi že pred skupščino. Družbeniku je bil Sklic skupščine s prilogami, med katere sodi tudi Zahteva za njegovo izključitev s prilogami (Zahteva), vročen 5. 12. 2025. V Zahtevi sta bila konkretizirano pojasnjena izključitvena razloga in ji v zvezi z njima priložena dokazila. S tem je bila družbeniku dana možnost, da se do zahteve opredeli, lahko tudi na skupščini, ki pa je ni izkoristil. Družbenik je torej imel možnost na skupščini o zahtevi razpravljati, vendar pa je le napovedal vložitev izpodbojne tožbe, kar izhaja iz listin v spisu. Svojih trditev, da ni imel nobene možnosti, da se o predlogu preostalih družbenikov sploh izjasni oziroma da bi pri tem oziroma v zvezi s tem sploh lahko učinkovito branil svoje pravice, pa pritožnik ni konkretiziral oziroma ni z ničemer izkazal.

10.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da iz navedb predlagatelja o prirejanju podatkov s strani prodajalcev (torej tudi s strani družbenika) in s tem povezanim zavajanjem (prevaro) kupcev (tudi predlagatelja in družbenikov D. in E.), zaradi česar so kupci pristali na plačilo precej višje kupnine, kot bi bila primerna, izhaja povzročanje (znatne) škode predlagatelju in ostalima družbenikoma predlagatelja ter da takšno ravnanje družbenika po sami naravi stvari tudi nepopravljivo poruši odnose in zaupanje med družbeniki, čemur pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Iz ravnanj, ki jih opisuje predlagatelj, nedvomno izhaja izguba zaupanja med družbeniki, kar kaže, da so med njimi porušeni odnosi. To dodatno potrjuje dejstvo, da med predlagateljem in z njimi povezanimi osebami ter družbenikom poteka več postopkov (sodnih in arbitražnih).

11.Pritožnik neutemeljeno oporeka stališču sodišča prve stopnje, da registrsko sodišče v postopku vpisa izključitve družbenika ugotavlja le, ali so razlogi za izključitev (npr. povzročanje škode) predvideni v družbeni pogodbi in ali so ti utemeljeni, ne ugotavlja pa, ali dejstva, ki so razlog za izključitev, resnično obstajajo. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da iz trditev predlagatelja in predloženih listin izhaja, da je bila izključitev družbenika predlagana iz razlogov, ki so kot razlogi za izključitev navedeni v družbeni pogodbi (če družbenik povzroča družbi ali drugim družbenikom škodo; če se med družbeniki porušijo odnosi in zaupanje, ki izvira iz ravnanja družbenika, storjenih v škodo družbe in ali družbenikov) ter da iz podanih trditev in predloženih listin izhaja povzročanje (znatne) škode predlagatelju in ostalima družbenikoma predlagatelja, kot tudi, da takšno ravnanje družbenika po sami naravi stvari nepopravljivo poruši odnose in zaupanje med družbeniki. S tem pa je nedvomno ogroženo doseganje skupnega cilja, za katerega naj bi se družbeniki prizadevali.

12.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pritožnik neveljavnost sklepa o njegovi izključitvi utemeljuje z dejstvi, ki so razlog za izpodbijanje skupščinskega sklepa, ne zatrjuje pa ničnostnih razlogov iz 390. člena ZGD-1, ki bi bili relevantni za registrsko sodišče. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, ki je podprto s številno sodno prakso, da neveljavnost sklepa, ki se utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, ni ovira za vpis v sodni register, saj izpodbojen sklep preneha veljati šele z njegovo razveljavitvijo, s pravnomočno sodno odločbo, vse do takrat pa je veljaven in učinkovit.

13.Pritožnik sicer trdi, da je v registrskem postopku jasno navedel, da sta večinska družbenika s predmetnim institutom pogodbene izključitve zlorabila svoje pravice in v nasprotju z določbami ZGD-1 zaobšla pravila postopka izključitve, saj jima dejansko ni bilo potrebno niti z najmanjšo verjetnostjo izkazati zatrjevanih razlogov, ki naj bi utemeljevali predlagano izključitev družbenika. Vendar pa navedenemu ni mogoče pritrditi. Iz navedb udeležencev tega postopka in priloženih listin ne izhaja, da bi večinska družbenika z institutom pogodbene izključitve zlorabila svoje pravice v nasprotju z določbami ZGD-1 in ravnala v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava. Da dejstva, ki jih je zatrjeval predlagatelj in ki so bila podlaga za sprejetje sklepa skupščine o izključitvi družbenika, ne bi bila verjetna oziroma da so očitno neresnična, pa ni mogoče zaključiti niti ob upoštevanju navedb pritožnika.

14.Pritožnik glede na zgoraj navedeno vpisa izključitve ne more preprečiti s svojimi ugovornimi navedbami: da sklep skupščine, na katerem temelji zadevni predlog predlagatelja, temelji na domnevnem obstoju dveh pogodbenih izključitvenih razlogov; da v nobenem sodnem postopku še ni bila sprejeta nobena končna odločitev v zvezi z domnevno ugotovljenim povzročanjem škode ter da predlagatelj in preostala družbenika zoper družbenika niso vložili nikakršne tožbe, katere predmet bi bilo ugotavljanje morebitne odškodninske odgovornosti družbenika iz naslova škode, ki naj bi jo s svojimi dejanji povzročil predlagatelju ali kateremukoli drugemu družbeniku; da je bil sklep o izključitvi družbenika sprejet na podlagi golih enostranskih navedb in zatrjevanj družbenikov; da je z razveljavitvijo sklepa o izvršbi za unovčitev menic predlagatelj tisti, ki je v razmerju do družbenika kršil svoje pogodbene dolžnosti; da izvajanje pravic v skladu z zakonom ali družbeno pogodbo ne more biti utemeljen razlog za izključitev družbenika; da sta bila predlagatelja z izvedbo skrbnega pregleda F. v celoti seznanjena z vsemi finančnimi dogodki, transakcijami, terjatvami zadevnih družb, vključno z okoliščinami, ki jih družbenika izpostavljata kot domnevno sporne; da so se vsi očitki družbeniku pojavili kasneje, ko se je predlagatelj očitno poskušal izogniti izpolnitvi svojih pogodbenih obveznosti oziroma plačilu dolgovanega dela kupnine; da je družbenik v Turčiji izposloval tudi dve odločitvi v svojo korist in sicer v postopku arbitraže treh arbitrov v ... v Turčiji, v katerem je bila dne 6. 4. 2025 izdana urgentna arbitražna odločba ISTAC, s katero je arbiter ugodil predlogu družbenika B. B. in v njegovo korist izdal začasno odredbo za zavarovanje na premičnem in nepremičnem premoženju, poslovnih deležih ter pravicah in terjatvah do tretjih oseb, družbe A., do višine 100.000,00 EUR ter da je 28. 3. 2025 sodišče v ... (Turčija) na predlog družbenika in zoper predlagatelja izdalo začasno odredbo za zavarovanje na premoženju družbe A. do višine 100.000,00 EUR; da med strankami poteka več sodnih postopkov in postopek arbitraže, v katerih stranki druga drugi očitate več kršitev opisanega pogodbenega razmerja oziroma neizpolnitev pogodbenih obveznosti ter da še nobeno sodišče oziroma arbitraža ni sprejela dokončne pravnomočne odločitve.

15.Iz zgoraj povzetega naj bi po navedbah pritožnika izhajalo, da gre za sporna dejstva, ki v zvezi s presojo utemeljenosti in zakonitosti pogodbene izključitve družbenika iz družbe A. predstavljajo tako imenovano predhodno vprašanje. Trdi, da bi zato registrsko sodišče moralo postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju prekiniti.

16.Registrsko sodišče tako ni dolžno presojati, ali je družbenik, katerega izbris se predlaga, družbi oziroma družbenikoma res povzročil škodo in tudi ni odločilno, da v nobenem sodnem postopku to še ni bilo pravnomočno ugotovljeno, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.

17.Iz sklepov Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 160/2019 z dne 4. 7. 2019 in Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 35/2005 z dne 11. 5. 2005 ne izhaja, da bi moralo registrsko sodišče presojati, ali so dejstva, ki naj bi predstavljala razlog za izključitev, resnična oziroma ali res obstajajo. Presoja le, ali zatrjevana dejstva predstavljajo utemeljen razlog za izključitev, ki je naveden v družbeni pogodbi.

18.Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno odločilo, ko je predlog za prekinitev postopka do odločitve v sodnih postopkih in postopku arbitraže, v katerih naj bi stranki druga drugi očitali več kršitev njunega pogodbenega razmerja oziroma neizpolnitev pogodbenih obveznosti, zavrnilo.

19.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena, saj očitani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Predlagatelj in pritožnik nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

Prostor, Jerneja, Aktualna vprašanja v zvezi z izključitvijo in izstopom družbenika iz d. o. o., Pravosodni bilten 1/2013, stran 13 do 18.