Jedro

Ker odvetnik iz Republike Makedonije, po katerem je tožeča stranka vložila revizijo, ni izkazal predpostavke (vpis v imenik odvetnikov), ki jo določa Zakon o odvetništvu, da bi lahko kot tuj odvetnik zastopal stranke pred sodišči v RS, je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima.

Izrek

I. Revizija prvotožeče stranke se zavrže. II. Ugotovi se, da je drugotožeča stranka umaknila revizijo.

Obrazložitev

K I. točki izreka:

1. Zoper pravnomočno sodbo je prvotožeča stranka po odvetniku iz Republike Makedonije, dne 18. 3. 2009 vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je Zakon o pravdnem postopku – ZPP. Ta pa v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo velja določba drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno tudi določba četrtega odstavka 86. člena ZPP.

4. Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. V obravnavanem primeru je revizija vložena po odvetniku, ki ima sedež pisarne na O., Republika Makedonija. Po določbi 2. a člena Zakona o odvetništvu – ZOdv lahko tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic (tretji odstavek 1. člena ZOdv), ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Tuj odvetnik se lahko vpiše v imenik tujih odvetnikov bodisi pod nazivom „odvetnik“ (34. a člen ZOdv) bodisi pod nazivom iz svoje države (34. č in 34. b člen ZOdv). Iz dopisa Odvetniške zbornice Slovenije z dne 6. 5. 2009 izhaja, da odvetnik A.A. z O. ni vpisan v nobenega od imenikov, ki jih skladno z ZOdv vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Upoštevaje navedeno imenovani odvetnik v tem postopku ni izkazal predpostavke (vpisa v imenik odvetnikov), ki jih določa ZOdv, da bi lahko kot tuj odvetnik zastopal stranke pred sodišči v RS. Revizijo je tako vložila oseba, ki te pravice nima.

5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo prvotožeče stranke kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

6. Drugotožeča stranka pa je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo, za katero ni bila plačana predpisana sodna taksa.

7. Sodišče prve stopnje je drugotožečo stranko z nalogom za plačilo sodne takse z dne 6. 7. 2009 pozvalo, naj v roku 15 dni od vročitve tega plačilnega naloga plača sodno takso za revizijo (po tarifni št. 6131 Zakona o sodnih taksah – ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008) v znesku 164,00 EUR in jo pri tem opozorilo, da se bo v nasprotnem primeru štelo, da je glede na določbo tretjega odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP revizijo umaknila. Navedeni plačilni nalog je bil tožeči stranki skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP puščen v hišnem predalčniku dne 29. 7. 2009, kot je razvidno iz povratnice v sodnem spisu.

8. Ker v določbah ZUS-1 vprašanje plačila sodnih taks ter posledic njihovega neplačila oziroma umika revizije ni urejeno, se tudi v upravnem sporu za ta vprašanja glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 105. a člena ZPP. Po citiranih določbah mora biti predpisana sodna taksa plačana ob vložitvi revizije, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko tudi opozori na posledice neplačila. Določba tretjega odstavka istega člena pa določa, da če sodna taksa ni plačana v navedenem roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

9. Drugotožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, zato je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP štelo, da je revizijo umaknila in ugotovilo umik revizije.