Jedro

Pogoj za uporabo 96. člena ZUP je ugotovitev, da je stranka med postopkom spremenila svoj naslov. V konkretni zadevi pa ni sporno, da tožnik naslova prebivališča ni spremenil, saj še vedno živi na naslovu B.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 35220-351/2021-5 (3107) z dne 22. 4. 2022 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da se je tožnik prijavil na 19. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. K vlogi ni priložil vseh obveznih prilog in dokazil, zato ga je organ s pozivom z dne 12. 11. 2021 pozval, da v roku 15 dni odpravi pomanjkljivosti in predloži tam navedene priloge. Organ je vročitev poziva poskušal opraviti na tožnikovem naslovu stalnega prebivališča (A.) in začasnega prebivališča (B.), kjer tožnik ni imel hišnega predalčnika. Ker tožniku poštne pošiljke ni bilo mogoče osebno vročiti, mu je bil poziv vročen 24. 12. 2021 z javnim naznanilom, objavljenim na oglasni deski prvostopenjskega organa in enotnem državnem portalu e-uprava. Ker tožnik pomanjkljivosti vloge v za to določenem roku ni odpravil, jo je organ zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Pojasnil je, da je prvostopenjski organ pri obeh poskusih vročanja prejel vrnjeno pisanje, prvič z opombo "ne prebiva - zakonsko prebivališče, drugič "nima hišnega predalčnika", zato je postopal skladno z ZUP in vročitev opravil z javnim naznanilom. Po preteku 15 dnevnega roka se domneva, da je vročitev opravljena, zato je organ po poteku v pozivu določenega roka za odpravo pomanjkljivosti vloge to zavrgel, saj tožnik na poziv ni odgovoril in pomanjkljivosti ni odpravil. 4. Tožnik se z odločitvijo prvostopenjskega organa ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je bila njegova prijava na javni razpis dovolj dobra, da bi ji organ moral ugoditi, ne pa je zavreči. Pojasnjuje, da poziva prvostopenjskega organa ni nikoli prejel. Govoril je tudi s poštarjem, ki naj bi na naslovu hostla C., B., pustil obvestilo na recepciji, kar pa so zaposleni na recepciji zanikali. O svoji vlogi je poizvedoval po telefonu, o njenem zavrženju pa je bil obveščen 5. 5. 2022 na podlagi obvestila društva Kralji ulice, ki je spremljalo javna naznanila.

5. Toženka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Glede vročitve poziva na dopolnitev vloge pojasnjuje, da iz vročilnice ne izhaja, da bi bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno na recepciji hostla C., kjer ima tožnik prijavljeno začasno prebivališče. Ker tožnik tam tudi ni imel hišnega predalčnika, je bila poštna pošiljka vrnjena prvostopenjskemu organu. Slednji je zato na podlagi tretjega odstavka 96. člena ZUP odredil, da se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom.

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet sodne presoje v tem upravnem sporu je zakonitost odločitve o zavrženju tožnikove vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, ker tožnik nepopolne vloge po pozivu prvostopenjskega organa v postavljenem roku ni dopolnil. 8. Tožnik le pavšalno navaja, da je bila njegova vloga popolna. Tako je namreč mogoče razumeti tožbeno navedbo, da je bila njegova prijava na javni razpis "dovolj dobra." Podatke oziroma obvezne priloge, ki jih mora vsebovati prijava na javni razpis, določata Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in sam javni razpis. Če teh podatkov prijava ne vsebuje, je organ z njo dolžan ravnati po pravilih ZUP o nepopolnih vlogah, ki se uporabljajo tudi v postopkih odločanja o upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem (peti odstavek 20. člena Pravilnika). Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se zavržejo s sklepom (tretji odstavek 20. člena Pravilnika, enako določa tudi drugi odstavek 67. člena ZUP, na katerega je svojo odločitev oprl prvostopenjski organ).

9. Tožnik v prijavi ni izpolnil obrazca vloge na 6. strani glede stanovanjskih razmer in ni predložil potrdila o svojem stanovanjskem statusu (najemna pogodba, izjava o ustnem dogovoru, potrdilo o plačani najemnini, ipd.). Po presoji sodišča je zato organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo prijavo štel za nepopolno in ga pozval k njeni dopolnitvi. Sporno pa ostaja, ali je bil poziv tožniku pravilno vročen. Le v primeru pravilne vročitve namreč nastopi pravna posledica iz drugega odstavka 67. člena ZUP, to je zavrženje vloge.

10. Za dopise, s katerimi je stranka pozvana na odpravo določenih pomanjkljivosti v postavljenem roku, ZUP predpisuje osebno vročitev. V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (87. člen ZUP).

11. Prvostopenjski organ je tožniku dvakrat poskušal vročiti sporni poziv. Prvič na naslov stalnega prebivališča, pri čemer ni sporno, da ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Centra za socialno delo Ljubljana, A. Gre za t. i. zakonsko prebivališče, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na naslovu občine ali centra za socialno delo (glej 19. člen Zakona o prijavi prebivališča, ZPPreb-1). Drugič je poziv poskušal vročiti na naslov začasnega prebivališča, tj. na naslovu hosta C., B., kjer tožnik po lastnih navedbah tudi dejansko živi in ga je navedel v prijavi na javni razpis. Tožnik ne nasprotuje trditvi toženke, da na navedenem naslovu nima hišnega predalčnika, zato se to dejstvo šteje za priznano (214. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

12. Vendar pa zgolj dejstvo, da stranka nima hišnega predalčnika, ne pomeni, da osebna vročitev po določbah 87. člena ZUP ni možna, niti to ne more odvrniti nastopa fikcije, se pa v takem primeru samo pisanje ne pusti naslovniku, ampak se vrne pošiljatelju. V skladu s tretjim odstavkom 87. člen ZUP namreč vročevalec pisno sporočilo o prispelem pisanju poleg hišnega predalčnika pusti tudi na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice, v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. Sporočilo se torej pusti naslovniku, tudi če nima predalčnika (npr. pod predpražnikom, pred vrati stanovanja, na okenski polici ipd.1). Ni videti ovire, da vročevalec sporočila o prispeli pošiljki ne bi mogel pustiti na drugem primernem mestu, npr. na recepciji hosta, po poteku 15 dni pa bi celo pisanje vrnil pošiljatelju, tj. prvostopenjskemu organu.2

13. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno na recepciji hostla C., torej na naslovu, kjer ima tožnik prijavljeno začasno prebivališče in kjer tudi dejansko prebiva. Ker torej vročevalec ni ravnal po določbah tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, je kršil pravila ZUP o vročanju. Pogoji za vročanje z javnim naznanilom tako niso bili izpolnjeni. Pogoj za uporabo 96. člena ZUP je namreč ugotovitev, da je stranka med postopkom spremenila svoje naslov. V konkretni zadevi pa ni sporno, da tožnik naslova prebivališča ni spremenil, saj še vedno živi na naslovu B. Pogoji za vročanje z javnim naznanilom niso bili izpolnjeni niti po 96.a členu ZUP, ki velja za primere, ko oseba ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana.

14. Zaradi kršitev pravil upravnega postopka glede vročanja, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo organ moral tožnika ponovno pozvati na dopolnitev prijave na javni razpis, poziv pa mu poslati na način, kot ga določajo veljavna pravila ZUP o osebnem vročanju.

15. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.

1 Glej Jerovšek in drugi: Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP): s komentarjem, Ljubljana, 2004, str. 307 -309. 2 Prim. tudi sodbo Upravnega sodišča II U 302/2021 z dne 6. 1. 2022.