Jedro

Določba 1. odstavka 44. člena ZKP velja tudi za strokovne sodelavce.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornika obdolžene A.T. se ugodi in se sklep Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju z dne..., razveljavi in zadeva vrne predstojnici sodišča prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Okrožno državno tožilstvo v Celju je pri Okrajnem sodišču v Šentjujru pri Celju dne... vložilo predlog, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja zoper A.T., M.T. in R.T. ml. zaradi kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po 1. odtavku 133. člena KZ in grdega ravnanja po 1. odtavku 146. člena KZ. Strokovni sodelavec Okrajnega sodišča Šentjur pri Celju B.B. je dne... z odredbo določil narok na zaslišanje obdolžencev dne.... Zaslišanja niso bila opravljena, ker obdolženci niso imeli zagovornikov, zato je bil za zaslišanje obdolžencev določen nov narok in sicer za dan.... Zagovornik A.T. je dne... vložil zathevo za izločitev strokovnega sodelavca B.B. in jo je utemeljeval z dejstvom, da je imenovani zakonski ali izvenzakonski partner N.R., ki je pooblaščenka oškodovancev J. in I.F. Pri tem se je skliceval na določbo 2. točke 1. odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Dne 4.6.1997 je zahtevo za izločitev strokovnega sodelavca podala tudi obdolžena M.T., ki se je pri tem sklicevala na razloge, ki jih v zahtevi za izločitev navaja zagovornik A.T.. Strokovni sodelavec Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju B.B. je v izjavi glede predloga za izločitev navedel, da je pooblaščenka oškodovancev njegova žena, da pa oškodovanca zastopa le v postopku pred Okrožnim državnim tožilstvom v Celju, ne pa pred sodiščem, kjer naj bi bila izvedena posamezna preiskovalna dejanja, hkrati pa tudi, da določba 39. člena ZKP govori le o izločitvi sodnika in sodnika porotnika, ne pa tudi strokovnega sodelavca.

Predstojnica Okrajnega sodišča v Šentjujrju pri Celju je s sklepom z dne..., zahtevo zagovornika A.T. in obdolžene M.T. zavrgla. Takšno odločitev utemeljuje s sklicevanjem na določbo 4. odstavka 41. člena ZKP, po kateri lahko stranka zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ne pa tudi strokovnega sodelavca.

Zagovornik obdolžene A.T. je dne... vložil zoper navedeni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijane sodne odločbe iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP in predlagal, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep razvlejavi in zadevo vrne Okrajnemu sodišču v Šentjujru pri Celju v novo odločitev. V zahtevi navaja, da je podan zakonski razlog za izločitev po 2. točki 1. odstavka 39. člena ZKP. To, da v navedenem zakonskem določilu ni posebej omenjen strokovni sodelavec, ne pomeni, da stranke v postopku ne morejo zahtevati izločitve strokovnega sodelavca, ki v zadevi vodi postopek povsem enako kot sodnik.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. je v odogovru na zahtevo, ki ga je podal v sklepu z določilom 2. odstavka 423. člena ZKP ocenil, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena in pri tem opozarja na določilo 1. odstavka 44. člena ZKP.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Institut izločitve sodnika (sodnika porotnika) zagotavlja nepristransko sojenje v konkretni kazenski zadevi. Eden od razlogov za brezpogojno izločitev sodnika po 2. točki 39. člena ZKP je sorodstvo oziroma svaštvo kot tudi zakonska zveza sodnika z obdolžencem, njegovim zagovornikom, tožilcem, oškodovancem, njihovim zakonskim zastopnikom ali pooblaščencem. Gre za razlog, zaradi katerega se sodnik izloči po zakonu, ne glede na zahtevo strank (1. odstavek 40. člena ZKP).

Po določbi 1. odstavka 44. člena ZKP se določbe o izločitvi sodnikov uporabljajo smiselno tudi za državne tožilce in osebe, ki so po Zakonu o državnem tožilstvu upravičene zastopati državnega tožilca v postopku, zapisnikarja, tolmače in strokovnjake in pa izvedence, če ni zanje določeno kaj drugega. Navedena določba res ne govori o strokovnem sodelavcu, vendar pa s tem, ko uporabo določb o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov širi tudi na državne tožilce in osebe, ki so po Zakonu o državnem tožilstvu upravičene zastopati državnega tožilca v postopku, zapisnikarje, tolmače in strokovnjake in pa izvedence, narekuje razlago, da ta dolčba velja tudi za strokovne sodelavce. Po določbi 53. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 z dne 13.4.1994) strokovni sodelavci poleg ostalih pravnih del pod vodstvom in po naročilu sodnika v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, torej lahko opravljajo tudi posamezna preiskovalna dejanja, to pa pomeni, da sodelujejo v postopku z izvedbo procesnih dejanj v zvezi s katerimi je interes nepristranskosti gotovo prav takšen, kot če bi dejanja opravljal sodnik, pod katerega vodstvom je strokovni sodelavec. Osebni odnos (zakonska zveza) strokovnega sodelavca, ki opravlja procesno dejanje, ki jih sicer opravlja sodnik, do procesnega udeleženca (pooblaščenka oškodovanca) v isti kazenski zadevi, vsekakor lahko predstavlja razlog za obstoj osebnega interesa glede izida postopka, to pa lahko vnaša aprioren in upošteven dvom v nepristranskost. Podan je torej enak razlog za izločitev kot velja za izločitev sodnika, zato je potrebno v takšnem primeru smiselno uporabiti določbe, ki veljajo za sodnikovo izločitev.

Na podlagi takšne razlage 39. člena ZKP vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da je bila navedena določba z izpodbijanim sklepom prvostopnega sodišča kršena in je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe, zato je bilo ptrebno sklep v skladu z določilom 1. odstavka 426. člena ZKP razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.