Jedro

Stranka, glede na to, da razpolaga z likvidnimi sredstvi, zgolj s trditvami, da nadaljnjih stroškov ne zmore več poravnati, ne da bi to ogrozilo njeno poslovanje oziroma obstoj, svojega predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse ne more utemeljiti. Niti dejstvo, da posluje z izgubo ter da je trenutno v fazi prestrukturiranja, samo po sebi ne more biti opravičljiv razlog za oprostitev plačila sodne takse. Tudi ne dejstvo, da ne more prosto razpolagati s sredstvi na transakcijskih računih, da so ta v naprej blokirana in lahko z njimi razpolaga samo upravitelj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnika nosita sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prvotožeče stranke z dne 4.3.2014 za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (I. točka izreka). Predlogu drugotožeče stranke z dne 4.3.2014 za oprostitev plačil sodne takse je delno ugodilo in jo delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek, in sicer tako, da je dolžna plačati sodno takso v višini 237,70 EUR (II. točka izreka).

2. Tožeči stranki sta zoper sklep pravočasno vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču smiselno predlagata, da njuni pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da njunemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse v celoti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

K pritožbi prvotožeče stranke

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog prvotožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ker je ugotovilo, da iz bilance stanja prvotožeče stranke na dan 31.12.2012 izhaja, da ima kratkoročna sredstva v višini 72.206.654,00 EUR, od česar znesek 71.046.858,00 EUR predstavljajo kratkoročne poslovne terjatve, znesek 1.159.726,00 EUR zaloge in znesek 574.959,00 EUR gotovina, prvotožeča stranka pa ni navedla in izkazala, kako bi plačilo sodne takse v višini 2.337,00 EUR iz naslova predmetnih sredstev ogrozilo njeno dejavnost, glede na to, da znesek sodne takse predstavlja majhen delež njenega premoženja.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da prvotožeča stranka, glede na to, da razpolaga z likvidnimi sredstvi, zgolj s trditvami, da nadaljnjih stroškov ne zmore več poravnati, ne da bi to ogrozilo njeno poslovanje oziroma obstoj, svojega predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse ne more utemeljiti. Niti dejstvo, da posluje z izgubo ter da je trenutno v fazi prestrukturiranja, samo po sebi ne more biti opravičljiv razlog za oprostitev plačila sodne takse. Niti ne dejstvo, da ne more prosto razpolagati s sredstvi na transakcijskih računih, da so ta v naprej blokirana in lahko z njimi razpolaga samo upravitelj. Zato so neutemeljeni očitki sodišču prve stopnje, da ni ugotavljalo, ali lahko prvotožeča stranka prosto razpolaga s sredstvi, ki izhajajo iz priloženih bilanc ter da ni ugotavljalo, kako se navedena sredstva porabljajo, glede na dejstvo, da bilanca stanje izkazuje stanje zgolj na presečni dan 31.12.2012. 6. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje prvotožeče stranke in pravilno zaključilo, da s trditvami, ki jih je podala in listinami, ki jih je predložila, svojega predloga za (delno) oprostite plačila sodne takse ne more utemeljiti.

K pritožbi drugotožeče stranke

7. Sodišče prve stopnje je predlogu drugotožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse delno ugodilo in odločilo, da je dolžna plačati 10 % sodne takse za pritožbeni postopek, to je znesek 237,70 EUR.

8. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je o predlogu drugotožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse že odločilo, in sicer s sklepom na naroku dne 13.12.2013. Zato bi moralo njen predlog za oprostitev plačila sodne takse zavreči. 9. Pritožbeno sodišče po vpogledu v zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 13.12.2013 ugotavlja, da je sodišče res sprejelo sklep, da se drugotožeča stranka zaradi stečajnega postopka oprosti plačila „sodne takse za razširitev tožbenega zahtevka“. Vendar pa je s tem drugotožečo stranko oprostilo plačila sodne takse le za redni postopek v zvezi z razširitvijo tožbenega zahtevka, saj bi v nasprotnem primeru zapisalo, da se jo oprosti plačila „sodnih taks v zvezi z razširitvijo tožbenega zahtevka“ ali „sodnih taks“ (v kolikor bi jo nameravalo oprostiti plačila le-teh tudi za pritožbeni postopek in za celotni vtoževani zahtevek). Sodišče pa tudi sicer stranko lahko le delno oprosti plačila sodnih taks (4. odst. 11. čl. ZST-1), nikakor pa ne plačila le-teh v celoti.

10. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno postopalo, ko je o predlogu drugotožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek odločalo in jo plačila le-te delno oprostilo.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožečih strank zavrnilo, ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).