14. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. julija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 63/2006 z dne 24. 1. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 309/2005 z dne 21. 12. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdi zaradi motenja posesti je Okrajno sodišče zavrnilo predlog pritožnika (v pravdi tožnika) za izdajo začasne odredbe. Z njo je sodišču predlagal, naj tožencu naloži, da mu izroči ključe vhodnih vrat in vrne posest stanovanja, sicer to lahko stori pritožnik sam oziroma s pomočjo policije. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo. Po presoji sodišč pritožnik ni izkazal za verjetno ne možnosti nastanka nenadomestljive škode ne tega, da toženec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale pritožniku.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Navaja, da je bilo njegovo stanovanje v izvršilnem postopku prodano tožencu, ki je še pred pravnomočnostjo sklepa o domiku vdrl v stanovanje in začel odnašati njegove osebne stvari in pohištvo neznano kam. Sodišči naj bi se kljub temu, da je opozoril na samovoljo in nasilje kupca nepremičnine, in kljub jasni določbi druge alineje drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ) izognili obravnavi tega elementa. Pritožnik razlaga, kako bi moral potekati izvršilni postopek s prodajo nepremičnine in kako pride do izročitve nepremičnine kupcu. Meni, da sta sodišči materialno pravo uporabili samovoljno in v nasprotju s smislom in namenom zakonske ureditve.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišča (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more imeti pomembnejših posledic za pritožnika. Predmet ustavne pritožbe je odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, s katero je pritožnik zahteval vrnitev stanovanja v posest. Upoštevati je treba, da je vsebina začasne odredbe le začasna ureditev stanja. Zahtevek za vrnitev stanovanja pritožnik že uveljavlja v pravdnem postopku zaradi motenja posesti. Izpodbijana odločitev ne vpliva na meritorno odločitev sodišča o pritožnikovem tožbenem zahtevku, ki bo lahko drugačna in za pritožnika ugodna. Za pomembnejše posledice bi lahko šlo (le) v primeru, če pritožnik brez izdane začasne odredbe kljub kasnejši ugoditvi tožbenemu zahtevku namena sodnega varstva ne bi mogel več doseči. Tega pritožnik ne zatrjuje. Ustavno sodišče zato ocenjuje, da zavrnitev začasne odredbe za pritožnika ni takšnega pomena, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v tem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v tej zadevi ni. Kolikor se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (kršitev pravice do enakega varstva pravic in pravice do pravnega sredstva), pa je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan