12. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. januarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. IV Ips 4/2002 z dne 14. 2. 2002 v zvezi z odločbo Senata za prekrške Republike Slovenije št. Pp-1074/00 z dne 19. 10. 2001 in odločbo Sodnika za prekrške v Slovenskih Konjicah št. P-2887/99 z dne 23. 12. 1999 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper poziv Upravne enote Slovenske Konjice št. 226-40/2002-1244 z dne 28. 1. 2002 in sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, Izpostava Slovenske Konjice, št. 472602-1-51-34-344/02-1-SZP z dne 21. 2. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Pritožba zoper prvostopenjsko odločbo je bila zavrnjena kot neutemeljena in potrjena odločba o prekršku prve stopnje. Z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča je bila zahteva za sodno varstvo zoper prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo zavržena kot nedovoljena. Pritožnik je v časopisu zasledil, da je 202. člen Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. ? v nadaljevanju ZP) v neskladju s 14. in 22. členom Ustave, zato naj bi bil tudi ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja protizakonit in neustaven. Ustavno pritožbo naslavlja pritožnik tudi zoper poziv Upravne enote za izročitev vozniškega dovoljenja in sklep Davčne uprave o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov iz naslova neplačane denarne kazni in stroškov postopka.

B.

Pritožnikove trditve, povezane s postopkom pred sodnikom za prekrške, se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in na uporabo procesnega prava. Ustavno sodišče ni instanca organom, ki odločajo v postopku o prekrških, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice. Pritožnik ni z ničimer izkazal kršitve ustavnih pravic, zato njegov očitek ni utemeljen. Prav tako ni utemeljen očitek, ki se nanaša na sklep Vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-279/99 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 33/2000 in OdlUS IX, 59) odločilo, da je bil 202. člen ZP v neskladju z 22. členom Ustave, ker je v nekaterih primerih, ko je izrečena sankcija pomembno posegala v posameznikovo svobodo, predvideval možnost vložitve zahteve za sodno varstvo, v primeru, ko je šlo za izrek stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je po teži primerljiva, pa to pravno sredstvo ni bilo dovoljeno.

Zakonodajalcu je bil določen rok, da ugotovljeno neskladje z Ustavo odpravi. Zakonodajalec je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 24/01 - ZP-M) to uredil tako, da je določbe ZP, ki so se nanašale na zahtevo za sodno varstvo, črtal. Ustavno sodišče lahko preizkuša le, ali gre za kršitev 22. člena Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje ali arbitrarnosti. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča temelji na omenjeni spremembi ZP in kot tak ne pomeni kršitve 22. člena Ustave.

3.Ker kršitve ustavnih pravic očitno niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (prva točka izreka).

4.Po določbi 51. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zoper poziv je dovoljeno vložiti pritožbo kot redno pravno sredstvo. Zoper sklep Davčne uprave, naveden v točki 2 izreka, je dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance. Pritožnik ni izkazal, da bi bilo o pritožbah zoper navedena sklepa že odločeno. Glede na navedeno ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev in je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči (druga točka izreka).

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer