Jedro

V obrazložitvi izpodbijane odločitve organ le navaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje prostorskega pogoja javnega razpisa iz 11. člena pravilnika, ki določa standarde in normative za opremo prostorov. Takšna obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, saj ne navaja razlogov, ki so privedli do take odločitve.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 0144-12/2011-32 z dne 26. 3. 2012 se v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, odpravi in se v tem obsegu zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki vrniti stroške postopka v višini 350,00 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se ponudbe tožeče stranke, A., B. d.o.o., in C., d.o.o., Kranj, zavržejo. Z odločbo z isto številko in datumom je odločila, da se koncesija za opravljanje storitev za trg dela za krajevno območje Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Maribor podeli ponudniku D. d.o.o., do 31. 12. 2014 (1. točka izreka odločbe). Z 2. točko izreka odločbe pa je odločila, da se druga koncesija za opravljanje storitev trga dela za krajevno območje Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Maribor, ne podeli. V obrazložitvi sklepa, ki se nanaša na zavrženje ponudbe tožeče stranke, navaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje prostorskega pogoja iz točke 3.1 c) Javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela (Javni razpis), ki je določen v 11. členu Pravilnika o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev (Pravilnik o standardih in normativih). Učilnice namreč niso opremljene z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo.

Tožeča stranka v vloženi tožbi zatrjuje, da je izpodbijani sklep nezakonit iz razloga, ker je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, v posledici tega pa je bil napačno uporabljen tudi materialni predpis. Javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 100 z dne 9. 12. 2011, v 3. točki navaja pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, v točki 3.1. pa opredeljuje splošne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik. Tako se pod točko c) zahteva, da ponudnik izpolnjuje prostorske pogoje v skladu z 8. členom Pravilnika o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela (Pravilnik o koncesijah) in pod točko d), da ponudnik izpolnjuje tehnične pogoje v skladu z 9. členom Pravilnika o koncesijah. Obrazec 2.2., ki je sestavni del razpisne dokumentacije, pod točko A zahteva, da ponudnik, ki ob oddaji ponudbe razpolaga s poslovnimi prostori, predloži naslednja dokazila: fotokopijo zemljiškoknjižnega izpiska, ki dokazuje lastništvo ali fotokopijo najemne pogodbe, opis poslovnih prostorov in tlorisno skico. Obrazec 2.3. pa je izjava o izpolnjevanju tehničnih pogojev, ki opredeljuje, da ponudnik pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da izpolnjuje tehnične pogoje, ki omogočajo izvajanje storitev za trg dela, kar pomeni, da razpolaga z ustrezno pisarniško, računalniško in drugo opremo, ki zagotavlja izvajanje storitve, ki je predmet koncesije. Tako 8. kot 9. člen Pravilnika o koncesijah določata, da ponudnik kot dokaz o izpolnjevanju pogojev predloži izjavo, da izpolnjuje prostorske in tehnične pogoje. Tožeča stranka je k opisu prostorov predložila med drugim tudi tabelo, ki zajema podatke o materialnih in drugih pogojih za izvajanje programov. Gre za tabelo, ki jo ima kot del svoje standardne dokumentacije in jo uporablja za vse javne razpise in vpis v razvid pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Gre za podatek, ki ga je tožeča stranka k razpisu priložila kot dodaten dokument, ki lahko pomaga razjasniti, da prostorske pogoje vsekakor izpolnjuje, ne pa da je namesto tega napačno razumljena. Tabela torej ne služi kot dokazilo, da tožeča stranka razpolaga z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo. To namreč izhaja iz obrazca 2.3., ki je izjava o izpolnjevanju tehničnih pogojev in ta izjava napotuje na zahteve iz 11. člena Pravilnika o standardih in normativih. Prav tako pa je iz sporne tabele o materialnih in drugih pogojih za izvajanje programov možno razbrati, da tožeča stranka razpolaga s tremi računalniškimi učilnicami, skupno 50 računalniki in vsi imajo internetno povezavo, kar jasno in nedvoumno izhaja iz navedb, da je v računalniških učilnicah nameščena vrhunska programska oprema potrebna za študijski proces, pri kateri ni potrebno eksplicitno navajati, da imajo računalniki dostop do interneta, saj se lahko taka programska oprema aktivira in uporablja le ob dostopu do interneta in mrežnega sistema tožeče stranke. V kolikor pa je tožena stranka menila, da gre za nejasnosti, bi morala tožečo stranko pozvati k pojasnilu oziroma dejansko stanje po potrebi ugotoviti z ogledom. Predlaga, da sodišče sklep tožene stranke kot nezakonit odpravi ter da se tožeči stranki podeli koncesije za opravljanje storitev za trg dela za sedem delavnic tipa B, šestdeset delavnic tipa C in petindvajset delavnic tipa D, vse v skladu z Javnim razpisom. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. V zvezi z očitki o nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju pojasnjuje, da Javni razpis v točki 3.1 c) kot enega izmed splošnih pogojev za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela določa izpolnjevanje prostorskega pogoja v skladu z 8. členom Pravilnika o koncesijah, ta pa v četrtem odstavku določa, da morajo delovni prostori iz drugega odstavka tega člena ustrezati standardom in normativom, določenim v Pravilniku o standardih in normativih in sicer glede na vrsto in obseg storitev za trg dela, ki je predmet koncesije. Nadalje javni razpis v točki 3.1 d) kot enega izmed splošnih pogojev za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela določa tudi izpolnjevanje tehničnega pogoja v skladu z 9. členom Pravilnika o koncesijah, ki zahteva razpolaganje z ustrezno pisarniško, računalniško in drugo opremo, ki zagotavlja kakovostno izvajanje storitve, ki je predmet koncesije. Pojasnjuje, da je v konkretnem primeru med strankama dejansko sporno vprašanje glede izpolnjevanja prostorskega normativa iz 11. člena Pravilnika o standardih in normativih, vendar pa po prepričanju tožene stranke ne more biti sporno, da tožeča stranka v ponudbi izpolnjevanja tega pogoja ni ustrezno izkazala. Glede na navedeno tudi v primeru, če bi tožena stranka v izpodbijanem sklepu ponudbo tožeče stranke zavrgla iz razloga neizpolnjevanja tehničnega pogoja iz točke 3.1 d) javnega razpisa, izpodbijana odločitev ne bi mogla biti drugačna. Pravilnik o standardih in normativih namreč v 11. členu določa prostorske normative glede števila udeležencev in glede opreme; za izpolnitev slednjega bi morala tožeča stranka z ustreznim pojasnilom v opisu poslovnih prostorov izkazati opremljenost velike predavalnice z vsaj 12 računalniki z internetno povezavo ter malih predavalnic z vsaj tremi računalniki z internetno povezavo. V skladu s točko 3.2 a) Javnega razpisa mora ponudnik izpolnjevati tudi minimalni pogoj števila poslovnih prostorov, ki za Območno službo Maribor znaša vsaj pet prostorov za izvajanje delavnic. Iz predloženega opisa poslovnih prostorov (to je tabela za katero tožeča stranka v tožbi trdi, da jo je priložila k opisu poslovnih prostorov, dejansko pa je v ponudbi predložila le omenjeno tabelo brez posebnega opisa poslovnih prostorov) je med drugim izhajalo, da ponudnik razpolaga z eno veliko in dvema malima predavalnicama, ki so opremljene z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo. Iz predloženih dokazil je komisija ugotovila, da ponudnik v predloženem opisu poslovnih prostorov za vsaj še dve mali predavalnici ni izkazal ustrezne opremljenosti z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo, svojo odločitev pa je komisija oprla tudi na podatke predložene v ponudbi. Dodaja tudi, da so bili v času od objave Javnega razpisa na tam navedeni spletni strani ministrstva objavljeni odgovori na najpogostejša vprašanja potencialnih ponudnikov. Tako je v odgovoru št. 39 pojasnjeno, da mora biti zahtevana računalniška oprema v skladu z 11. členom Pravilnika o standardih in normativih na voljo v vsakem izmed prostorov, v katerem se bodo izvajale delavnice. Glede na navedeno tožena stranka zavrača tožbene navedbe, ki se nanašajo na izkazovanje izpolnjevanja pogoja opremljenosti z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo zgolj z ustrezno izpolnitvijo obrazca 2.3. (izjava o izpolnjevanju tehničnih pogojev), medtem ko po prepričanju tožeče stranke priložena tabela naj ne bi služila kot dokazilo o izpolnjevanju navedenega pogoja. V zvezi s tožbenimi navedbami, da bi jo morala tožena stranka pozvati k dopolnitvi oziroma dejansko stanje po potrebi ugotoviti z ogledom, tožena stranka pojasnjuje, da je postopek podelitve koncesije urejen z Zakonom o urejanju trga dela (ZUTD), ki v četrtem odstavku 91. člena med drugim določa, da ponudbo, ki jo je podal ponudnik, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev, s sklepom zavrže ministrstvo, pristojno za delo. ZUTD tako v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz javnega razpisa ne omogoča možnosti posredovanja poziva ponudnikov na dopolnitev v primeru, ko je ugotovljeno, da po predložitvi dokazil pogoji iz javnega razpisa niso izpolnjeni, niti ne predvideva seznanitve s potekom postopka na posebej razpisani obravnavi. Tožeči stranki je bila predložitev dokazil o izpolnjevanju materialnih pogojev iz Javnega razpisa omogočena s pisnim pozivom na dopolnitev formalno popolne ponudbe, medtem ko so bili ti pogoji v Javnem razpisu točno določeni. Tožena stranka je izpolnjevanje med strankama spornega pogoja opremljenosti z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo preverjala zgolj na podlagi izjave ponudnika in na podlagi predloženega opisa poslovnih prostorov, iz katerega je moralo biti jasno razvidno ustrezno število računalnikov z internetno povezavo, kot to zahteva 11. člen citiranega pravilnika. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba je utemeljena.

V postopku podeljevanja koncesij, kot je obravnavani, se pri odločanju poleg določb Javnega razpisa in predpisov, ki so bili podlaga za njegovo objavo, na podlagi 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) smiselno upoštevajo predvsem tiste določbe ZUP, ki zagotavljajo uresničevanje temeljnih pravic udeležencev postopka. Med takšne pravice sodi tudi pravica do učinkovitega pravnega varstva. Ta pravica pa stranki ni zagotovljena, če obrazložitev ne vsebuje ugotovljenega dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev navedeno v dispozitivu (vsebina določena v prvem odstavku 214. člena ZUP).

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke o zavrženju ponudbe tožeče stranke, ki pa v obrazložitvi izpodbijane odločitve le navaja, da tožeča stranka naj ne bi izpolnjevala prostorskega pogoja iz točke 3.1 c) Javnega razpisa, ki je določen v 11. členu Pravilnika o standardih in normativih, ker učilnice naj ne bi bile opremljene z zadostnim številom računalnikov z internetno povezavo.

Takšna obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je po presoji sodišča pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, saj ne navaja razlogov, ki so privedli do take odločitve. Tako pomanjkljivo obrazložen sklep namreč onemogoča učinkovito sodno varstvo, saj onemogoča sodno kontrolo, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil materialni predpis pravilno uporabljen. To pa je kršitev, ki se v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP) in je tožena stranka ne more sanirati z navedbo razlogov za odločitev v odgovoru na tožbo. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v delu, ki se nanaša na tožečo stranko. V ponovnem postopku bo zato tožena stranka morala svojo odločitev ustrezno utemeljiti, tako da bo omogočala njen preizkus.

Glede na to, da je razlog za ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega sklepa kršitev pravil postopka, se sodišču do drugih tožbenih očitkov ne bi bilo potrebno posebej opredeljevati. Ker pa iz določb Javnega razpisa izhaja, da se za krajevno območje zavoda Območne službe Maribor podelita 2 koncesiji, z odločbo pa je bila podeljena le 1 koncesija, sodišče v zvezi z obveznostjo tožene stranke, ki ji je naložena s to sodbo, opozarja na obveznost strokovne komisije, da pozove ponudnike, ki so glede izpolnjevanja pogojev predložili le izjavo o izpolnjevanju le-teh, da v določenem roku, vendar pred izdajo odločbe o podelitvi koncesije, predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev (točka 11.2.3 Javnega razpisa). Iz podatkov predloženih upravnih spisov namreč izhaja, da je tožeča stranka v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih pogojev (9. člen Pravilnika o koncesijah) v razpisni dokumentaciji predložila le izjavo, med tem ko na predložitev ustreznih dokazil ni bila pozvana. Po presoji sodišča namreč izpolnjevanje prostorskega normativa iz 11. člena Pravilnika o standardih in normativih pomeni tako izpolnjevanje prostorskih kot tudi tehničnih pogojev iz 8. oz. 9. člena Pravilnika o koncesijah.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini določeni v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu ter ob upoštevanju dejstva, da je bila zadeva rešena na seji in da je tožečo stranko zastopal odvetnik.