Jedro

S tem, ko je tožena stranka odločala o dodelitvi brezplačne pravne pomoči brez ustrezne vloge prosilca, katere vsebino in obliko 32. člen ZBPP natančno določa, in ne da bi tožniku dala možnost, da se o tem izjasni, so bile kršene določbe postopka.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1638/2003-12 z dne 29.10.2003, se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

2. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka) na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24.9.2003, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Kranju. S sklepom (2. točka izreka) pa je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema navedbe tožene stranke v njeni odločbi, da je bila tožnikova prošnja z dne 5.5.2003, podana pri Okrajnem sodišču v Kranju, v skladu z določbo 1. odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, ZBPP) posredovana toženi stranki. Iz tožnikove vloge z dne 5.5.2003 izhaja, da je v 2. točki svojega "odgovora na odgovor na tožbo" izrecno zahteval, da mu sodišče dodeli odvetnika v predmetni zadevi po določbi 1. odstavka 170. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) oziroma ZBPP. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo brez spremnega dopisa prejela v reševanje, glede na to, da je znano tožnikovo slabo premoženjsko stanje, saj se tožnik pogosto pojavlja kot prosilec za brezplačno pravno pomoč. Ocenila je, da tožnikova prošnja ustreza pogojem iz 32. člena ZBPP, zato je o njej vsebinsko odločila. Sodišče prve stopnje nadalje navaja, da ZBPP določa, da morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena dva pogoja, tako finančni pogoj, kot tudi vsebinski pogoj. Tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbi 2. odstavka 12. člena ZBPP, kar med strankama niti ni sporno. Tožnik pa ne izpolnjuje vsebinskega pogoja, saj ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh in da, glede na pričakovani izid zadeve, sodnega spora ni razumno sprožati. Tožena stranka je na podlagi podatkov spisa Okrajnega sodišča v Kranju ugotovila, da je tožnik vložil tožbo na vračilo neupravičenega rubeža in da je v tem delu tožbo kasneje umaknil, vendar pa vztraja pri adhezijskem zahtevku za povračilo nepremoženjske škode, pri čemer tožnik ne izkazuje niti nastanka škode niti njene višine niti vzročne zveze, čeprav je dokazno breme na njegovi strani. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč na podlagi 24. člena ZBPP, ko je ugotovila, da v tej zadevi ni izpolnjen pogoj, določen v 4. alinei 1. odstavka 24. člena ZBPP (da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati).

Tožnik po vsebini vlaga pritožbo le zoper sodbo sodišča prve stopnje (1. točka izreka) zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega in upravnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se z odločitvijo sodišča ne strinja. Ker je zaprosil v skladu z določbami 168., 169. in 170. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za celotno oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in podal zahtevo, da se mu postavi pooblaščenec, da se zavarujejo njegove pravice do odškodnine, je to stvar izključno pravdnega in ne upravnega postopka, kar se v obravnavani zadevi ni upoštevalo, zato je podana zmotna uporaba materialnega prava. Če pa bi podal prošnjo za izredno brezplačno pomoč v skladu z 32. členom ZBPP na obrazcu, št. 1 in 1a, bi bila to stvar upravnega postopka, česar pa ni storil. Zato ni bilo podlage za odločanje v upravnem postopku v zadevi, ki je izključno stvar pravdnega postopka. Citira določbo 2. odstavka 3. člena ZBPP. Poudarja, da ZPP določa, da lahko stranke vse do začetka glavne obravnave dopolnjujejo podane predloge k tožbi in predlagajo dokaze, kar tudi ni bilo upoštevano, zato vnaprejšnje mnenje ni dopustno. Ne dovoljuje, da se ga postavlja v diskriminatorni položaj. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi svoje odločbe in v odgovoru na tožbo. Predlaga, da se tožnikova pritožba zavrne.

K 1. točki izreka sklepa: Pritožba je utemeljena.

ZBPP v 2. odstavku 3. člena določa, da se v primerih, ko se uveljavlja brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, določbe tega zakona uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena s posebnim zakonom.

Kot izhaja iz predloženih spisov, je tožnik v pravdni zadevi, št. P 392/2000, pri Okrajnem sodišču v Kranju, s svojo vlogo "odgovor na odgovor na tožbo" z dne 5.5.2003, zahteval, da mu "sodišče dodeli zastopnika - odvetnika po 1. odstavku 170. člena ZPP oziroma ZBPP". To tožnikovo vlogo pa je tožena stranka v zadevi obravnavala kot prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Če je tožena stranka tožnikovo vlogo štela za vlogo iz 32. člena ZBPP, bi po presoji pritožbenega sodišča morala v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pozvati tožnika na dopolnitev te nepopolne vloge, namesto da je o tej vlogi takšni, kot je bila dana, odločila mimo njegove volje. Z uveljavitvijo ZBPP se namreč določbe ZPP glede postavitve pooblaščenca po 1. odstavku 170. člena tega zakona, niso spremenile. Predlagatelj ZBPP je celo v obrazložitvi predloga tega zakona v Poročevalcu DZ, št. 77/2000, izrecno navedel, da oblik brezplačne pravne pomoči po ZPP ne gre razveljaviti, kajti stranke imajo tako možnost tudi med samim sodnim postopkom zaprositi za oprostitev plačila sodnih stroškov. O tem pa odloča sodišče, pred katerim teče postopek. Na drugi strani pa ZPP ne ureja celovito vseh oblik pravne pomoči, pomanjkljiv je tudi pri ugotavljanju kriterijev za odobritev zahteve. Predlagatelj ZBPP se je zato odločil, da veljavne predpise ohrani in s tem da strankam možnost izbire med možnostmi iz ZBPP, ki so nedvomno širše, in možnostmi, ki jih ureja veljavna zakonodaja, pri čemer pa je zaradi navedenih pomanjkljivosti določena subsidiarna uporaba določb ZBPP glede vprašanj, ki jih posebni zakon ne ureja. Tako npr. po ZPP ni urejeno vprašanje ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca za oprostitev plačila stroškov postopka in za postavitev odvetnika za zastopanje v postopku. V tem primeru bo zakoniti sodnik znotraj postopka lahko uporabil določbe ZBPP. Da je zakonodajalec predvidel subsidiarno uporabo določb ZBPP, izhaja iz zgoraj citirane določbe 2. odstavka 3. člena ZBPP. V obravnavani zadevi ima zato tožnik prav, ko navaja, da je v vlogi izrecno predlagal uporabo določb ZPP. Čeprav je v svoji vlogi podredno navedel ZBPP, pa to še ne pomeni, da je želel, da se njegova vloga obravnava le po določbah ZBPP. S tem, ko je tožena stranka odločala o dodelitvi brezplačne pravne pomoči brez ustrezne vloge prosilca, katere vsebino in obliko 32. člen ZBPP natančno določa, in ne da bi tožniku dala možnost, da se o tem izjasni, so bile kršene določbe postopka. Ker se torej tožena stranka v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnala po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, so bile kršene določbe 2. točke 1. odstavka 25. člena ZUS. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev v določbi 1. odstavka 59. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS ugodilo pritožbi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

K 2. točki izreka sklepa: Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS pridrži za končno odločbo.