Jedro

Pogoj KS v mnenju k lokacijskemu dovoljenju, da je potrebno pridobiti soglasje sosedov, je za upravni organ, ki vodi lokacijski postopek, neobvezujoče, če takega soglasja ne določa zakon oz. urbanistični akt, ki je pravna podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo prvostopnega organa, s katero je izdal lokacijsko dovoljenje za nadzidavo stanovanjskega objekta na parc. št... k.o... Svojo odločitev tožena stranka utemeljuje z dejstvom, da so za izdajo izpodbijanega lokacijskega dovoljenja podani vsi pogoji, določeni v Zakonu o urbanističnem planiranju (22. in 23. člen), ki se v tem primeru uporablja v skladu z 82. in 85. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) in 3. členom Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju. Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da je predlagana lokacija v skladu z Asanacijskim načrtom mesta Piran (Ur.obj., št. 10/77), ki je v skladu z Družbenim planom občine Piran za obdobje 1986 -1990, kar izhaja iz Odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Piran za obdobje 1986 -1990 (Ur.obj., št. 21/87 in 33/88). Organ prve stopnje je dejansko stanje, pomembno za odločitev, popolno ugotovil in v zakonito izvedenem postopku. Utemeljeno je zavrnil ugovore mejašev in sosedov, ker okoliščine na katere se ti sklicujejo ne predstavljajo kršitev predpisov in javnopravnih koristi. Glede sanitarno higienskih pogojev, na katere naj bi po pritožbenih navedbah predvidena nadzidava vplivala tako, da bi se jim bistveno poslabšali pogoji bivanja, je prvostopni organ pridobil dodatna strokovna mnenja za to usposobljenih strokovnih institucij. Iz strokovnega mnenja Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovnenije št... z dne 1.8.1996 izhaja, da bo sicer adaptirani in nadzidani objekt predvsem vplival na zmanjšano osončenost objekta na ... v mesecu decembru, in sicer naj bi bilo desno okno ob približno 11 uri in 30 minut osenčeno, kar glede na staro stanje pomeni, da se bo zmanjšala osončenost za okoli 2 uri. Iz tega mnenja tudi izhaja, da gre za specifično urbanistično arhitektonsko urejenost mestnega jedra, ki jo je pogojeval zgodovinski razvoj z vsemi posebnostmi (kulturnimi, ekonomskimi klimatskimi, geografskimi). Obravnavani in sosednji objekti se nahajajo v dani medsebojni legi že vrsto let, spremembe v dimenzijah nadzidanega pa ne bodo velike. Z ozirom na splošne priporočene oziroma želene prednosti, obravnavani objekt ne bo povzročal tako povečane osenčenosti, ki bi lahko imela negativne vplive na zdravje prebivalcev v sosednjih objektih. Na podlagi navedenega strokovnega mnenja je bilo dano poprejšnje sanitarno soglasje z dne 25.8.1996. Zato je tožena stranka presodila, da so ugovori tožnikov, ki se nanašajo na poslabšane pogoje bivanja, neutemeljeni.

Tožniki v tožbi, s katero so sprožili upravni spor in v dopolnitvi te tožbe trdijo, da je izpodbijana odločba nezakonita, saj so bili kršeni materialni predpisi in je tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje. Tožena stranka tudi ni odpravila protispisnosti, saj se lokacijsko dovoljenje sklicuje na listine in dokumentacijo, ki je v spisu sploh ni. Tako v spisu ni lokacijske dokumentacije št... iz maja 1994 in tudi ne soglasja Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (MZVNKD) Piran z dne 5.4.1995. Nepravilno so s strani upravnih organov razlagana tudi določila Odloka o asanacijskem načrtu mesta Piran. Lokacijsko dovoljenje se sklicuje na 18. člen tega odloka, tožniki pa trdijo, da dovoljena nadzidava ne pomeni spremembe, ki bi imela podlago v navedeni določbi odloka, saj investitorja nadzidave ne opravičujeta z varnostnimi ali higiensko - tehničnimi razlogi, temveč na razširitvi stanovanjske površine objekta (nizkega podstrešja v mansardno stanovanje z dvigom strehe za 1,65 m). Trditev organa prve stopnje v obrazložitvi lokacijske odločbe, da se z dovolitvijo posega investitorjema zagotavlja sodobno koncipirano stanovanje je v posmeh njim, katerim se prav z dovoljenim posegom zmanjšuje svetlobnost in zračnost njihovih bivalnih površin. Investitorja sploh nista stalna prebivalca mesta Piran in navedeni objekt le občasno uporabljata, medtem, ko so oni stalni prebivalci mesta Piran, ki bodo vsakodnevno prikrajšani. Kot mejaši v ponovljenem lokacijskem postopku, na podlagi nove lokacijske dokumentacije, k posegu, ki jim v svojih spremembah niti ni bil predstavljen, niso dali soglasja, kot je to v svojem soglasju pogojevala krajevna skupnost - KS (zapisnik o lokacijski obravnavi z dne 16.2.1996). Iz soglasja KS, ki ga je ta investitorjema dala pod pogojem pridobitve soglasja sosedov, izhaja, da morata investitorja predložiti soglasje sosedov, ne glede na to ali gre za mejaše, ali ne. To je logično glede na specifičnost območja historičnega jedra mesta Piran zaradi velike gostote objektov oziroma strnjene gradnje in ozkih prehodov med objekti. Predlagajo, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Od prizadetih strank - investitorjev, ki jim je bila tožba poslana, je nanjo odgovoril le M.K. Navaja, da navedbe tožnikov ne držijo. Soglasje MZVNKD z dne 5.4.1995 št..., na podlagi katerega je bilo izdano lokacijsko dovoljenje, se nahaja zaplombirano in vpeto v lokacijski dokumentaciji. Na lokacijski ogled z dne 16.2.1996 so bili vabljeni vsi sosedje in odgovorni konzervator iz MZVNKD. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po vpogledu v celotno dokumentacijo, zbrano v upravnih spisih je sodišče v mejah tožbenega zahtevka presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene. Tožena stranka je pravilno odločila in svojo odločitev tudi ustrezno utemeljila. Tudi k razlogom, s katerimi je tožena stranka zavrnila pritožbene navedbe tožnikov, sodišče nima pravnih pomislekov. Tožbena trditev, da se lokacijsko dovoljenje sklicuje na listine in dokumentacijo (soglasje MZVNKD z dne 5.4.1995 in lokacijsko dokumentacijo iz maja 1994), ki jih v spisih ni, ne drži. V upravnih spisih je tako navedena lokacijska dokumentacija, kot tudi soglasje MZVNKD z dne 5.4.1995, izdano v tej stvari kot zadnje in torej veljavno. Kot navaja že tožena stranka navedeni zavod soglaša s predvideno nadzidavo objekta, ki je predmet lokacijskega dovoljenja. Za odločitev v tej zadevi soglasje navedenega zavoda z dne 1.3.1995, na katerega se sklicujejo tožniki, je glede na navedeno kasnejše soglasje (z dne 5.4.1995) pravno brez učinka, zato tudi, če ga v spisu ni, to na odločitev ne more vplivati. Zmotna je tudi trditev tožnikov, da dovoljena nadzidava ne pomeni spremembe, ki bi imela podlago v 18 (pravilno 19.) členu Odloka o asanacijskem načrtu mesta Piran, na katero se sklicuje tožena stranka. Navedena določba odloka navaja, da so posegi, potrebni zaradi rekonstrukcij posameznih objektov iz varnostnih ali higiensko-tehničnih razlogov, možni na osnovi lokacijske dokumentacije, v kolikor je poseg v skladu s fukcionalno rajonizacijo območja. Tožniki v tem primeru dejansko izpodbijajo predvsem obseg oziroma vrsto rekonstrukcije. S tehničnega vidika pomeni rekonstrukcija objektov izvedbo tistih del, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi ali izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na varnost objekta, ki se rekonstruira, v kar je po mnenju sodišča šteti tudi nadzidavo objekta. Glede na navedeno in ker je v tem primeru za predviden poseg izdelana lokacijska dokumentacija, ki je bila tudi pravna podlaga za izdajo izpodbijanega lokacijskega dovoljenja, navedena tožbena navedba na odločitev ne more vplivati.

Neupravičen je tudi očitek tožnikov, da je lokacijsko dovoljenje izdano brez soglasja sosedov. Niti ZUN niti Odlok o asanacijskem načrtu mesta Piran, ki sta v tem primeru materialna predpisa, na podlagi katerih je bilo izdano lokacijsko dovoljenje, ne določata niti soglasja sosedov oziroma mejašev, niti soglasja KS. Mnenje k lokaciji, ki ga je v tem primeru dala KS, za upravni organ ni obvezujoče. Tudi tožbena trditev, da investitorja nista stalna prebivalca mesta Piran medtem, ko tožniki, ki se jim z navedenim posegom zmanjšuje svetlobnost in zračnost njihovih bivalnih površin, to so, na drugačno odločitev v tej stvari ne more vplivati. Izpodbijano lokacijsko dovoljenje, tako kot to pravilno navaja že tožena stranka, je med drugim izdano tudi v skladu s pozitivnim soglasjem zdravstvene inšpekcije. To je izdano na podlagi pisne ocene pooblaščene zdravstvene ustanove, ki je ugotavljala vpliv nadzidave spornega objekta na bivalne razmere v ... in kot navaja že tožena stranka, v njem ugotovila, da so, kljub zmanjšanemu osončenju, zagotovljeni zdravstveno tehnični in higienski bivalni pogoji. Ker asanacijski načrt ne ločuje stalnih prebivalcev mesta in prebivalcev, ki objekte le občasno uporabljajo, je po mnenju sodišča upravni organ, po ugotovitvi, da predvideni poseg izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje (tudi sanitarno-higienske), odločil pravilno.

V skladu z navedenim je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).