Jedro

Deponiranje generalnega pooblastila pri sodišču ni predložitev pooblastila sodišču po 1. odst. 98. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, je tožeča stranka prejela 5.12.1996. Pritožbo zoper njega je vložila šele dne 28.2.1997. Ker jo je vložila po preteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo.

Sklep sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Revizijskemu sodišču predlaga, naj sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka za vložitev tožbe ni pooblastila odvetnika. Tudi v nadaljnjem postopku pred sodiščem prve stopnje je nastopala sama. Zato je sodišče prve stopnje vročilo njej sklep o zavrženju tožbe.

Nepravilnost ravnanj sodišč prve in druge stopnje utemeljuje tožeča stranka v reviziji s sledečimi razlogi: Tožeča stranka je 13.9.1996 s pismeno vlogo obvestila Okrožno sodišče v K., da pooblašča za zastopanje v vseh tekočih zadevah pred omenjenim sodiščem odvetnika L. Generalno pooblastilo je bilo vpisano v ustrezen vpisnik sodišča. Ravnala je torej v skladu s 1. odst. 97. člena ZPP. Sklep o zavrženju pritožbe bi zato moralo sodišče prve stopnje po 1. odst. 138. člena ZPP vročiti pooblaščencu. Ker tega ni storilo, vročitev ni bila pravilna. Zato je treba šteti pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe za pravočasno. Zahtevi iz 1. odst. 98. člena ZPP pa je pooblaščenec tožeče stranke zadostil tako, da se je v prvi vlogi, ki jo je vložil v zadevi za tožečo stranko - pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje - skliceval na generalno pooblastilo.

Takšna razlaga zgoraj navedenih določb ZPP ni pravilna.

Pravdno pooblastilo je pismeni akt (tudi ustno na zapisnik dano pooblastilo je pismeni akt), s katerim pooblastitelj obvešča sodišče in nasprotno stranko, da je med njim in pooblaščencem prišlo do pooblastilnega razmerja za zastopanje v konkretni pravdni zadevi. Tudi generalno pooblastilo, ki ga ZPP sploh ne ureja, prav zaradi tega ne pomeni nič drugega. Pooblastilno razmerje nastane zato tudi v primeru generalnega pooblastila za vsako pravdno zadevo posebej, le pooblaščencu ni treba pri prvem pravdnem dejanju v konkretni pravdni zadevi predložiti pooblastila (1. odst. 98. člena ZPP), ampak zadostuje, da se sklicuje na generalno pooblastilo in navede številko, pod katero je deponirano na sodišču. Če pooblasti stranka pooblaščenca za zastopanje med že tekočim postopkom, mora ta ravno tako pri prvem pravdnem dejanju za pooblastitelja predložiti pooblastilo za zastopanje, kot to določa 1. odst. 98. člena ZPP. Če ni potrebe za kakšno drugo pravdno dejanje, je takšno prvo pravdno dejanje prijava pooblastila, kateri je treba priložiti pooblastilo, ali pa se sklicevati na deponirano generalno pooblastilo.

Pooblaščenec tožeče stranke do vročitve sklepa o zavrženju tožbe tožeči stranki ni predložil sodišču pooblastila, oziroma obvestil sodišča o generalnem pooblastilu. Ker s pooblastitvijo ni bilo seznanjeno, je sodišče prve stopnje omenjeni sklep pravilno vročilo tožeči stranki. Deponiranje generalnega pooblastila pri sodišču ni njegova predložitev sodišču po 1. odst. 98. člena ZPP. Ta zakonska določba pomeni predložitev pooblastila v konkretni pravdni zadevi. Čim pa je tako, je bila po skoraj treh mesecih od vročitve sklepa o zavrženju tožbe vložena pritožba prepozna. Zato jo je pritožbeno sodišče z izpobijanim sklepom pravilno zavrglo.

Do kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja tožeča stranka, ni prišlo. Zato je revizijsko sodišče, po ugotovitvi, da med postopkom ni prišlo do kršitev, navedenih v 10. točki 2. odst. 354. člena ZPP, revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno. Ostalih uveljavljanih revizijskih razlogov namreč ni obravnavalo glede na to, da bi bili za odločitev lahko relevantni samo ob pravočasnosti pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje.