Jedro

Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Pritožnik trdi, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1). Gre za konkretne trditve, s katerimi pritožba napada odločitev, o katerih pa se predlagatelj in tudi ne prvostopenjsko sodišče še ni izreklo. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme namreč v takem primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi. Pritožnik pa trdi in dejansko in pravno utemeljuje svoje upravičenje, ki bi bilo z umikom kršeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodniku prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom umik zemljiškoknjižnega predloga vzelo na znanje ter razveljavilo sklep Dn xx/yy z dne 10.2.2020 in sklep Sdn aa/bb z dne 23.7.2020 in zemljiškoknjižni postopek ustavilo. V razlogih sklepa je navedlo, da je bila s sklepom z dne 10.2.2020 dovoljena zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah, last predlagatelja, na podlagi predloga z dne 31.1.2020. Predlagatelj je v roku za pritožbo podal umik zemljiškoknjižnega predloga ter je sodišče prve stopnje umik vzelo na znanje v smislu določb drugega odstavka 25. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Predlagani vpis se ne bo izvedel, sodišče je ob tem ugotovilo, da z umikom tudi niso kršene pravice drugega udeleženca v postopku (R.S.), le temu namreč interes udeleženca niti ni bil priznan.

2. Zoper sklep se je pritožil tretji D. G. (v nadaljevanju drug udeleženec). Zatrjuje, da ima pravni interes za vložitev pritožbe, saj je upravičenec, v korist katerega je v notarski hrambi pravica razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom. Predlagatelj je namreč skrbniškemu notarju iz Litije ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo vrstnega reda dal izjavo, da pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom prenaša na novega upravičenca, D.G., ki je pravico sprejel. Ta pravica je od 31.1.2020 v hrambi pri navedenem notarju (eZK cc/dd). Izjave V.P. in D.G. so skladne z ZZK-1 in vključene v točko Trinajstič Notarskega zapisa Pogodbe o preužitku SV z dne 31.1.2020, ki ga pritožnik prilaga. Opozarja na določbo 70. člena ZZK-1 ter določbe 87. do 92. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) ter 87. do 90. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES), ki določajo pravila notarske hrambe. Predlagatelj kot deponent pravice razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom nima več oblasti razpolaganja s to pravico od tedaj, ko je pritožnik izjavil, da to pravico sprejema. Predlagatelj izjave ne more več preklicati, predloga ne more več umakniti, kot to določa drugi odstavek 88. člena ZVKSES. Sodišče je spregledalo vlogo skrbniškega notarja, ki hrani pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom. Predlaga, da sodišče sklep razveljavi in potrdi sklep Dn xx/yy z dne 10.2.2020. 3. Pritožba je utemeljena.

4. ZZK-1 ne ureja izrecno postopanja sodišča v primeru, ko oseba, katere pravni interes utegne biti s sklepom prizadet, prijavi udeležbo šele po izdaji odločbe o vpisu. Te primere ureja določba 32. člena ZNP-1, po kateri tisti, ki misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko glede odločitve, ki se nanj nanaša, vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva, kot mu to nalaga prvi odstavek 32. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1. To je očitno storilo, saj ga je v uvodu označilo kot udeleženca in pritožbo predložilo v reševanje pritožbenemu sodišču in torej ocenilo, da je njegov pravni interes podan, s čemer soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pritožnik se namreč sklicuje na Notarski zapis pogodbe o preužitku, navaja, da je predlagatelj notarju ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo vrstnega reda dal izjavo, da pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom prenaša na novega upravičenca, pritožnika, ki je sprejel prenešeno pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom kot prevzemnik oz. novi upravičenec.

5. Navedbe in priložene listine niso nedovoljene pritožbene novote, pritožnik nova dejstva in dokaze lahko navaja, saj mu predhodno, v postopku na prvi stopnji, to ni bilo omogočeno.

6. Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Pritožnik trdi, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1). Gre za konkretne trditve, s katerimi pritožba napada odločitev, o katerih pa se predlagatelj in tudi ne prvostopenjsko sodišče še ni izreklo. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme namreč v takem primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi. Pritožnik pa trdi in dejansko in pravno utemeljuje svoje upravičenje, ki bi bilo z umikom kršeno. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodniku prve stopnje v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), da tudi upoštevaje določbe ZZK-1, ki urejajo zaznambo vrstnega reda (člen 68 in naslednji) in navedbe pritožbe, v povezavi z določbami ZNP-1, ki se nanašajo na umik, ponovno presodi, ali je umik predloga dopusten.