U-I-41/96

11.4.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Pavla Ocepka iz Komende na seji dne 11. aprila 1996

s k l e n i l o :

Pobuda za uveljavitev odgovornosti predsednika Državnega zbora, predsednika Vlade in Ministra za ekonomske odnose in razvoj ter za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor, d.d. in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AMBUS, d.o.o., Ljubljana (Uradni list RS, št. 20/95) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v :

A.

1.Pobudnik predlaga, da naj Ustavno sodišče uveljavi odgovornost predsednika Državnega zbora, predsednika Vlade in Ministra za ekonomske odnose in razvoj, ker naj bi kršili postopek pri sprejemanju Zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor, d.d., in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AMBUS, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: ZSTAMB). Predsednik Državnega zbora naj bi bil odgovoren, ker je dovolil hitri postopek pri sprejemanju izpodbijanega zakona, predsednik Vlade in minister pa naj bi opustila posredovanje nujnih informacij pri njegovem sprejemanju.

2.Pobudnik meni, da je bil v postopku sprejemanja izpodbijanega zakona kršen 89. člen Ustave. Izpodbijani zakon naj bi bil Državni zbor (v nadaljevanju: DZ) sprejel po hitrem postopku v nasprotju z 201. členom Poslovnika Državnega zbora. Pobudnik smiselno predlaga naj Ustavno sodišče oceni ustavnost izpodbijanega zakona in ustavnost vseh zakonov, ki so bili sprejeti po hitrem postopku.

3.Pobudnik pravni interes za podano pobudo utemeljuje s tem, da je davčni zavezanec, s povečanjem davčnih obremenitev pa naj bi izpodbijani zakon posegal v njegove pravice, pravne interese in v njegov pravni položaj.

B.

4.Po 119. členu Ustave lahko predsednika Vlade ali ministre pred Ustavnim sodiščem obtoži kršitve Ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij, le DZ. Pobudnik te legitimacije nima. Obtožbe zoper predsednika DZ Ustava ne ureja, zato Ustavno sodišče o njegovi odgovornosti ni pristojno odločati. Za podani obtožbi procesne predpostavke niso izpolnjene, zato je v tem delu Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

5.Za izpodbijanje ZSTAMB pobudnik po oceni Ustavnega sodišča ne izkazuje pravnega interesa. Pravni interes za izpodbijanje ZSTAMB bi pobudnik izkazoval v primeru, ko bi izpodbijani zakon neposredno posegal v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Z zatrjevano morebitno povečano davčno obveznostjo ni izkazan neposreden poseg v pobudnikove pravice, pravne interese in v njegov pravni položaj, zato pravnega interesa za izpodbijanje tega zakona ne izkazuje. Priznanje pravnega interesa za podano pobudo bi pomenilo, da bi lahko vsakdo izpodbijal kakršenkoli predpis, ki ima za državo oziroma državljane, finančne posledice. To pa bi pomenilo preširoko interpretacijo restriktivnih določb drugega odstavka 162. člena Ustave in drugega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZustS).

6.Drugih zakonov, ki jih je DZ sprejel po hitrem postopku, pobudnik ni opredeli, zato je Ustavno sodišče v skladu s 6. členom ZUstS v zvezi s 109. členom Zakona o pravdnem postopku tudi v tem delu njegovo vlogo zavrglo.

C.

7.Ta sklep je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

dr. Tone Jerovšek